Da, prav ste prebrali, severni sij ali aurora borealis, ki ga običajno povezujemo z Zemljinim severnim in južnim polom, je bil ta konec tedna viden tudi na slovenskem nebu. Sicer ne s prostim očesom, a nadobuni astronomi, ki so vedeli, da se na nočnem nebu nekaj dogaja, so navidezno črno temo ujeli v svoj objektiv in šele na fotografijah se vidi na tisoče svetlečih pikic, ki so jih navdušile.

To so bili člani astronomskega društva, ki prav te dni preživljajo na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru na Pohorju, fotografije pa so prijazno posredovali tudi MMC-ju. Na taboru imajo sicer 15 teleskopov in kopico fotoaparatov, s katerimi 38 letošnjih udeležencev pod vodstvom 11 mentorjev opazuje, raziskuje in fotografira raznolike nebesne objekte - poleg aurore so opazovali še svetlikanje neba, ki je prav tako precej redek pojav, vezan na visoko aktivnost Sonca, komete, meteorje, galaksije, kopice, meglice, planete, Sonce in Luno.

Maticu Smrekarju, sekretarju astronomskega društva, pa smo zastavili še nekaj vprašanj, v odgovorih pa nam je podrobneje opisal severni sij in razložil, kako, kdaj in kje je viden!

Severni sij je rdečkasta ali zelenkasta svetloba, ki se običajno pojavlja v krajih blizu severnega Zemljinega pola. Videli jo bomo tipično nad severnim obzorjem. Večinoma s prostim očesom ni vidna, včasih pa je tako močna, da jo lahko opazujemo tudi vizualno. Svetijo atomi v naši atmosferi. V atome priletijo nabiti delci, ki izbruhnejo s površine Sonca in se ujamejo v Zemljino magnetno polje. Kisik, dušik in preostali elementi atmosfere zaradi tega svetijo značilno rdečkasto in zelenkasto svetlobo. Pojav severnega sija je pogostejši, kadar je Sonce najaktivnejše. Pri nas smo ga nazadnje opazovali leta 2004, nato pa je aktivnost Sonca močno opešala. Te dni je Sončeva aktivnost po dolgem času spet precej zrasla. Posledično so izbruhi na Sončevi površini bolj pogosti in intenzivni in aurora se pojavi večkrat. Ob močnejšem izbruhu lahko pojav opazujemo tudi iz naših krajev.

Včerajšnji severni sij ni bil viden s prostim očesom, viden je šele na fotografijah. Ste fotografije nočnega neba posneli povsem slučajno in ga potem opazili, ali ste vedeli, da bo takrat na nebu?
Severni sij je najbolj intenziven blizu severnega obzorja, višje na nebu pa postaja vedno šibkejši. Pri nas bomo običajno opazili rdečkasto svetlobo. Na severnem obzorju smo imeli to noč nekaj oblakov in precej svetlobnega onesnaženja. Tako se je rdečkasta svetloba videla šele višje na nebu, kjer je bila že precej šibka in je naše oči niso sposobne zaznati. Če bi bili pod temnim nebom, bi bila sobotna aurora s prostimi očmi vidna. Lahko pa smo jo fotografirali. Že nekaj dni prej smo vedeli, da severni sij bo, saj izbruhe s Sončeve površine lahko opazujemo s pomočjo satelitov. Od Sonca do nas izbruh potuje dan ali dva, tako imamo čas, da se pripravimo na opazovanje. Na spletu smo videli, da je na Soncu močnejši izbruh usmerjen proti Zemlji, in videli, kdaj okvirno nas bo zadel. Nikoli pa se ne da vnaprej zagotovo napovedati, ali se bo aurora pri nas videla ali ne.

Kako pogosto je severni sij viden pri nas, je to nenavaden pojav za Slovenijo?
Bolj kot je kraj oddaljen od severnega pola, slabše je viden in bolj poredko se pojavi. Pri nas severni sij ni najbolj običajen pojav, saj smo od severnega pola precej oddaljeni. Vseeno pa smo še dovolj severno, da nas tu in tam doseže. Običajno se pojavlja ob vrhuncih Sončeve aktivnosti (ki so na 11 let), saj so takrat močni izbruhi na Soncu pogostejši. Nazadnje smo ga pri nas opazovali leta 2003 in 2004. V naslednjem letu ali dveh zagotovo pričakujemo še kakšnega. Z malo sreče tudi bolj intenzivnega.

Od kod je sicer viden najlepše?
Najlepše je viden iz Skandinavskih držav, Islandije in drugih krajev blizu severa (Arktika, Grenlandija). Enako se vidi seveda v krajih blizu južnega Zemljskega pola, kjer mu pravimo južni polarni sij.

Nekaj utrinkov s severa pa smo zbrali tudi v spodnji fotogaleriji!