Rdeča preproga pred Cankarjevim domom bo čez nekaj dni spet zasijala v vsem svojem blišču. Po njej se bodo znova sprehodili bolj ali manj stari znanci podelitve.

Kot je ugotavljal Senica v pogovoru za MMC, je izvor tega znova finančne narave. "Poznala se je recesija. Poznalo se je varčevanje na vseh koncih in krajih. Težko bi rekel, da se je medijska krajina kaj spremenila - vsaj kar se tiče medijskih obrazov," je pojasnil odgovorni urednik revije, ki bedi nad prireditvijo.

A kljub temu - šov gre naprej - nominiranci so znani, vprašanje je le, kaj bo letošnja podelitev, ki ji bosta "dirigirala" dva režiserja - Igor Gajič, ki bo nadzoroval odrski del, in Klemen Dvornik, ki bo skrbel za televizijski del - ponudila svojim zvestim gledalcem.

Več o letošnjem izboru nominirancev in zakulisju viktorjev si lahko preberete spodaj.

Gospod Senica, za nami je razburljivo medijsko leto. Tudi družba Delo Revije je bila vpletena v ta vrtinec sprememb. Kako je to vplivalo na same Viktorje?
Dela Revij ni več, zdaj je čas za Krater Medio. Seveda so vse stvari vplivale tudi na naše delo, ampak mislim, da ne v takšni meri, da bi bili Viktorji v kakršni koli meri okrnjeni. Glasovanje in vse obveznosti ob tem, smo izvedli neokrnjeno.

Kakšne spremembe je doživel sam izbor nominirancev za viktorje?
Tu je potrebno izpostaviti eno stvar: v skupini, ki bdi nad Viktorji, je bilo že kar lepo število radijskih postaj. Te so se odpovedale sodelovanju pri glasovanju, pri tekmi za viktorje, ravno za to, da ne bi padla senca o odločitvah, o glasovanju ... Z drugimi besedami: avtomatsko so se izločile. Zato se kolegom v skupini najlepše zahvaljujem, ker so dajali poseben pečat viktorjem. Nihče ne more podvomiti v kakršne koli igre v ozadju, saj so se ljudje - ki so del skupine, ki so pomagali na neki način soustvarjati viktorje - izločili iz same tekme. To je bila ena izmed pomembnih sprememb, ki so se zgodile v letošnjem letu.

Sicer pa večjih novosti v samem izbiranju ni bilo. Dobili smo dve novi akademičarki. Zdaj jih je 43.

Kaj pa samo medijsko leto, ki je za nami. Ste opazili kakšne spremembe v primerjavi s preteklimi?
Poznala se je recesija. Poznalo se je varčevanje na vseh koncih in krajih. Težko bi rekel, da se je medijska krajina kaj spremenila - vsaj glede medijskih obrazov. Obrazi, ki so že prej nakazovali potencial, so lani izbruhnili. A želel bi si več novih obrazov, več nove produkcije. Želel bi si, da bi prišla na televizije nova pomlad in da bi se razbohotile nove oddaje. Pa se žal to nikjer ni zgodilo.

Kot vsako leto vam je uspelo narediti izbor nominirancev za obetavno medijsko osebnost. Vsi delujejo v medijih že nekaj let. Kaj jim nagrada lahko še dodatno prinese?
Če bi se pošalil, glede na to, kaj se je dogajalo v prejšnjih letih s temi, ki so dobili to nagrado, so bodisi izgubili oddajo bodisi izginili s televizijskih zaslonov iz drugih razlogov. Vendarle pa je namen te nagrade, prepoznati obraze in jim dati neko spodbudo. Želel bi si, da bi matične hiše prepoznale kakovost svojih ljudi. Da bi vsi, ki so nominirani - vsaj ti trije, ki jih predstavljamo pri nas - dobili posebno obravnavo v njihovih medijskih hišah.

So morda kakšni pritiski iz medijskih hiš glede nominirancev?
Ne. Moram reči, da je odnos, kar zadeva to, s televizijami zelo korekten. Do nikakršnih pritiskov ne prihaja. Vse stvari so izjemno profesionalno urejene. Postopek je zelo enostaven: mi pozovemo televizije, da pošljejo svoje predloge. Mi v uredništvu revije Stop potem dodamo obraze in imena, za katere menimo, da so jih po nesreči ali zanalašč izpustili. Potem pa jih damo v presojo Akademiji. Akademija se avtonomno odloča. Tudi oni sami lahko dodajo kakšnega, ki je po kakršnem koli kjuču izpadel. Potem seštejemo točke, dobimo zmagovalce in ti zmagovalci so potem predstavljeni v reviji. Eden izmed njih dobi največje število točk in dobi viktorja.

Med nominiranci prevladujejo obrazi in oddaje iz RTV-ja Slovenija. Je to vzrok majhne medijske krajine ali njegove kakovostne produkcije?
Treba je vedeti, da nacionalna televizija lahko pokriva določene segmente, ki jih komercialna televizija ne more v taki meri. Dejstvo je, da si zaradi ustroja in tudi drugih "privilegijev", ki jih ima nacionalka, lahko privošči določeno število novih kadrov, ki si jih komercialne televizije v taki meri ne morejo. Komercialne televizije so znane po tem, da kupujejo že izdelane novinarje, manj jih ustvarijo sami. Čeprav je treba povedati, da je vaša največja konkurenca, ustvarila kar nekaj imen.

Za prireditev sta letos zadolžena dva režiserja. Kako to?
Letos smo se dogovorili za odrsko režijo in za sodelovanje pri scenariju z Igorjem Gajičem. On je odličen scenarist in režiser. Precejšnjo kilometrino ima za sabo pri različnih prvorazrednih dogodkih in jaz sem imel z njim že odlično izkušnjo, ko smo pred leti sodelovali na viktorjih, kjer je bil režiser in sodeloval pri scenariju, ko je prireditev vodil Jurij Zrnec. Drugi režiser, ki bo skrbel za televizijski prenos, je avtor zadnje filmske uspešnice, ki ta hip vabi v kinodvorane, to je Klemen Dvornik. On se letos loteva tega podviga prvič, vendar je tak mojster, da mu absolutno zaupam.

Kaj lahko izdate o letošnjem voditelju?
O voditeljih lahko povem morda le toliko, da bodo letos stvari malce drugačne. Obeta se nekaj presenečenj, ampak ne bi rad razkril preveč. Rad bi, da so gledalci presenečeni.