Kot pojasnjujejo prireditelji, so v preteklosti mame rekle otrokom, naj gredo pogledat, kje žagajo babo. Otroci so se zamotili z iskanjem tega izmišljenega dogodka, mame pa so lahko v miru spekle pustne dobrote, kot so ocvirkova potica ali ocvirkovka, krofi in cvrtje.

Na debeli četrtek se tako spomnijo te potegavščine cerkniških mam in prežagajo lesen hlod.

Žaganje babe so umestili v pustni čas, čeprav je po svojem izvoru šega postnega obdobja. Bila je značilna za tretjo sredo po pepelnici, ki so jo ljudje razumeli kot sredino postnega časa. Takrat so kot babo prežagali hlod ali lutko, ki je v prenesenem pomenu predstavljala postni čas. Sčasoma pa se je šega ponekod znašla med pustnimi. Obred žaganja babe je sicer prvič izpričan v Italiji v 15. stoletju.

Pust mastnih ust
Danes je sicer debeli četrtek, dan, ko se začne pustni čas. Ljudje so se v preteklosti na ta dan do sitega najedli mastnih jedi in sladkih dobrot, ki sicer niso bile prav pogosto na krožnikih.

Debeli četrtek je v šaljivem jeziku god debeluhov, v navado pa je ponekod prišlo, da v družbo prinese krofe za vse tisti, ki ima največ kilogramov.

Da je dediščina včasih neprizanesljiva do bolj občutljivih ljudi, priča tudi značilna jed za debeli četrtek, ki je svinjska čeljust oziroma svinjski rilec. Za debeli četrtek ju prihranijo v času kolin. "Na debeli četrtek se kuha čeljust," pravijo tisti, ki poznajo to navado.

Za debeli, mastni ali tolsti četrtek, ponekod znan tudi kot debelnica, je značilno, da se miza šibi tudi od drugih pustnih dobrot, ki vključujejo zlasti jedi iz svinjskega mesa in ocvrte sladke jedi.

Kustodinja etnologinja Monika Simonič Roškar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož je za Radio Slovenija dejala: "To naj bi bil uvod v pustno dogajanje, saj pust za ljudi pomeni praznik, ki je povezan tudi z bogato kulinariko." Svetovalka iz kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Slavica Strelec pa je dejala, da za mastni četrtek še danes na podeželju velja, da se je treba do sitega najesti mastnih jedi, to pomeni veliko svinjine. Včasih je bila to svinjska glava, krače, klobase, krvavice, pečenice, vse torej, kar se je naredilo iz kolin.

Zgodovinarka Marija Hernja Masten je dodala: "Rekli smo, da kar boš jedel za pusta, boš jedel vse leto, zato mora biti miza obložena, se pravi, da se je vse cedilo od masti, kar je seveda povezano s tem, da so bile običajno že prej koline in so se ljudje takrat malo poveselili." Po dobrem obedu sledi še nekaj sladkega za poobedek. To so običajno krofi ali flancati, pravi Slavica Strelec.