opravah se ponovno krešejo, mediji pa se osredotočajo predvsem na bitko za najslabšo opravo.
V kategoriji manj posrečenih verjetno lahko dve leti po OI v Londonu (ponovno) kandidira tudi Slovenija. O preveč kričeči modro-zeleni barvni paleti bi se dalo razglabljati, čeprav je treba povedati, da so zimske oprave vseeno boljše od poletnih, ki so bile izrazito slabo krojene, pri tem pa je Murovec klasični modro-zeleni povsem nepotrebno dodal še sivo.

Avtor uradnih oblačil slovenske olimpijske reprezentance je sicer na svoje delo ponosen: "Postavili smo novo barvno karto, ki naj bi v prihodnje predstavljala vizualno najmočnejši segment identifikacije slovenskega športa na reprezentančni ravni. Ta poteza se je izkazala kot zadetek v polno in v manj kot letu dni je praktično ves slovenski šport odet v te barve. Zato tudi pri olimpijski kolekciji Soči 2014 nadaljujemo v tej smeri, skušamo pa vnašati še nekatere nove grafične elemente. Med njimi nedvomno najbolj izstopa podoba Triglava." Murovec, ki je sicer po izobrazbi arhitekt, po praksi smučarski demonstrator, po hobiju pa občasni pevec (in, očitno, kreator), še dodaja, da bodo po njegovem mnenju naši športniki "eni najbolj prepoznavnih in absolutno trendovski".

V čakanju na razpis
Za Murovca se je že drugič zapored odločil, kot tudi v Londonu, Olimpijski komite Slovenije, opremljevalec pa je kitajsko modno podjetje Peak. Slovesna oblačila, ki jih bodo nosili člani olimpijske reprezentance Slovenije na odprtju in na sklepni slovesnosti ter na podelitvah kolajn, bodo tokrat športna - skratka, kjer bo večina tujih reprezentanc nosila elegantnejše oprave, bodo Slovenci v - trenirkah.
Ob tem se je treba vseeno vprašati, ali ne bi bilo bolje izvesti razpisa za olimpijska oblačila, da bi tako možnost dobili nekateri priznani slovenski modni oblikovalci, hkrati pa bi morda po kapah, šalah itd., ki jih bodo prodajale tudi nekatere trgovine, poseglo več ljudi, ki jim ni bistveno samo domoljubje, ampak tudi modnost. Je pa na tem mestu treba reči, da smo jo še vedno odnesli bolje kot "bratska" naroda Hrvatje in Srbi.
Američanom niti Ralph Lauren ne pomaga
Tujim medijem sicer slovenska oblačila vseeno niso padla v oči - verjetno zato, ker je materiala za zgražanje modne policije tudi letos kar nekaj. Najprej so tu, presenetljivo, ZDA. Ameriške oprave je, tako kot za London, oblikoval veliki Ralph Lauren. Takrat je bila kolekcija hvaljena kot ena najlepših in najelegantnejših. Sporno je bilo edino to, da je bil ponos ZDA sešit - na Kitajskem. Lauren napake letos ni ponovil in je vse kose oblačil dal sešiti na domačih tleh.
"Ralph Lauren? Zanimivo. Videti je, kot da bi jih sešila moja babica," so se nad oblačili obregnili pri časopisu Metro in ameriške oprave razglasili za najslabše letos. Podobno kritični so bili pri Independentu, kjer so ameriške uniforme razglasili za "volneno nočno moro", primernejše za "glodanje čokolade pod oddejo".
Lauren je pravzaprav naredil večjo napako predvsem pri jopicah za slovesno odprtje - norveško navdahnjeni puliji in elegantni suknjiči niso težava, bele trenirke bi za silo še šle, ampak skrajno šaraste jopice v barvah ameriške zastave, dopolnjene z - no, ameriško zastavo, olimpijskimi krogi in zvezdicami, ter ujemajoče se kape s cofom, pa so za modno ozaveščene brca v temo. Manj pripomb imajo na športne drese, ki jih je izdelal Nike, in na kombinezone za deskanje, pod katere se je podpisala firma Burton.
Nemška mavrica kot kljubovanje ruskim zakonom?
Precej odmevne so tudi mavrične nemške olimpijske oprave, ki so jih mnogi razumeli kot "tihi protest" proti ruski protigejevski zakonodaji. Oblikovalec, Willy Bogner (za Adidas) sicer pravi, da navdih za kričeče oprave ni bil političen, ampak "poklon odličnemu vzdušju na poletnih olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972". Tudi nemški olimpijski komite je zavrnil namigovanja na "protestne uniforme", ki jih sestavljajo modro-belo-rumeno-zelena bunda ter bele (za moške) oz. oranžne (za ženske) hlače, a to govoric o "progejevskih" oblačilih ne utiša.
Povsem nehote pa so za "gejevske" označili tudi uradne uniforme prostovoljcev in osebja v Sočiju - kombinacija modrih hlač in res pisanega zgornjega dela je, če nič drugega, videti res zastarelo. Ali, kot so zapisali pri Metroju: "Videti je, kot da bi se vrnila 80. leta in pobruhala oblačila. Ugibamo, da so vse prostovoljce prijavili, preden so jim pokazali oprave."

Tudi uniforme ruskih olimpijcev je niso odnesle kaj bolje - pa čeprav je barvna paleta bolj umirjena, v barvah ruske zastave. Če so moški s svojimi oblekami lahko še kar zadovoljni, pa so manj sreče imele ženske, pri katerih se je ruski opremljevalec športnih oblačil Bosco osredotočil na tradicionalne ruske tkanine in vzorce, rezultat pa so precej neugledni, z umetnim krznom obrobljeni plašči. Precej boljša so oblačila za neformalna druženja - žametni suknjiči z izvezenimi znaki, vzorčasti puloverji in ujemajoče se rute.
Modni plusi
Ob vseh kritikah je treba izpostaviti tudi tiste, ki si zaslužijo pohvale. Švedsko reprezentanco je oblekel njihov velikan cenovno dostopne mode, hiša H & M, in v bistvu ni oblačilom prav nič očitati. Barvna paleta je v nacionalnih barvah, pri čemer pa so se odločili za temnejšo modro in le za kanček rumene, kar dela oprave trendovske, ki se jih tudi sami ne bi otepali.

Elegantni in minimalistični so Francozi, ki jih je oblekel Lacoste, nevpadljivi pa Italijani v temnomodrem Armaniju in Britanci v Adidasu. Kanadčane je oblekel Hudson's Bay, ki je izdelal krasne "marsovce", a ga je, podobno kot Ralpha Laurena, odneslo pri pleteninah. "Kot da bi jih spletle njihove mame," so pripomnili pri reviji Time.
Norveški spodrsljaj je postala uradna oprava
Posebna zgodba pa so oblačila norveške olimpijske reprezentance za krling, za katere se zdi, kot da bi bile sešite v posmeh vsem modnim smernicam in zapovedim (druge, precej bolj konvencionalne so sešili pri Phenixu in Dale of Norway). "Recimo takole - ne boste me videli v tem. Razen morda na kaki zabavi slabega okusa ali kaj podobnega," je dejal celo trener norveške ekipe za krling Pal Trulsen. A norveška ekipa za krling si je pač zgradila večji sloves s svojimi vpadljivimi uniformami kot pa s samo igro.

Vse skupaj se je začelo v Vancouvru leta 2010, kjer se je član ekipe Christoffer Svae odločil, da ne prenese po nesreči dostavljenih klasičnih črno-belih oblačil in si je zato samoiniciativno naročil iz Kalifornije za vso ekipo Loudmouthove kričeče 'golf' hlače. "V bistvu nismo hoteli dokazati česa posebnega ali kaj podobno uporniškega. Šlo je samo za to, da se počutimo udobno v oblačilih, v katerih naj bi zastopali našo državo. Jasno pa je šlo za odmik od tradicije," je povedal Svae.

Edini pogoj: V norveških barvah
Hlače so postale takojšnji hit, Loudmouth je poročal o desetkratnem porastu naročil, hlače norveške olimpijske ekipe za krling pa so celo dobile svojo stran na Facebooku, ki šteje 543.000 všečkov - kar je, mimogrede, približno desetina prebivalcev Norveške, medtem ko jih uradna stran norveške krling ekipe na Facebook šteje zgolj pičlih 921.
Predsednica svetovne krling zveze Kate Caithness je bila nad "afero: hlače" sprva šokirana, nato pa je pozornost, ki jo je bila s tem deležna norveška ekipa, sprejela kot dobro. "Moram biti iskrena, sem tradicionalistka. A potem ko sem jih videla v Vancouvru, so mi bile dejansko všeč. Te nore hlače so pritegnile pozornost na naš šport," je povedala. "Grozno bi bilo, če bi jih nosile vse ekipe - bilo bi kot cirkus. Ampak mislim, da gre za zaščitni znak zgolj norveške ekipe, in všeč nam je tako."

Štiri leta po Vancouvru norveške ekipa za krling trdi, da se imajo za boljše predstave zahvaliti prav unikatnim hlačam, ki jih zdaj nosijo tudi za trening in druga tekmovanja. "Sprostile so nas. Ko nam ni šlo najbolje, smo se spogledali in pomislili, kako smo videti kot klovni, kar je vsem skupaj odvzelo napetost," razlaga Svae. Dizajn za Soči so Norvežanom začeli pri Loudmouthu oblikovati pred letom dni, edini pogoj pa je bil, da je v norveških barvah. To je kalifornijskemu opremljevalcu uspelo - pa četudi so norveški krlingisti videti kot, no, klovni.