V zadnjih letih se je število nesreč povečalo za več kot 40 odstotkov, pri čemer so lani zaznali rekordnih 629 nesreč. Zelo tragično se je začelo tudi letošnje leto, saj je že do zdaj v slovenskih gorah umrlo 14 ljudi, lani v celotnem letu pa 22.

"To kaže na to, da se v gorah lahko zelo hitro znajdemo v zelo nevarni situaciji, zato je tako pomembno, da se teh nevarnosti zavedamo in jih z ustreznim ravnanjem preprečimo," je dejal predsednik GRZS-ja Gregor Dolinar.

Kot je poudaril podpredsednik GRZS-ja Miha Primc, za svojo varnost lahko največ naredi vsak pohodnik sam, in sicer s tem, da se na turo dobro pripravi. Vsakega obiskovalca gora opozarja, naj preuči razmere in realno oceni svoje psihofizične sposobnosti. Preveri naj vremensko napoved in se od doma odpravi dovolj zgodaj. Poskrbi naj tudi za primerno opremo, vključno s čelado, telefonom in zadostno količino tekočine.

Ponekod v visokogorju, še posebej na severnih straneh, kljub visokim temperaturam v dolini še vedno vladajo zimske razmere. Zato je treba imeti s seboj tudi zimsko opremo. Tako poleg čelade, pasu in samovarovalnega kompleta pri takšnih turah ne smejo manjkati dereze in cepin.

Vse več pomanjkanja odgovornosti

Poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske Miha Vencelj je gornike pozval tudi, naj uporabljajo oblačila živih barv, saj je pogosta težava pri reševanju v gorah lociranje ponesrečenca. Za to nalogo gorski reševalci tudi že testirajo možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov.

Vodja gorske enote policije Robert Kralj med obiskovalci gora opaža vse več pomanjkanja odgovornosti. Ljudje v gore odhajajo nepripravljeni in hribe podcenjujejo, velikokrat gredo v gore samo zato, da naredijo dobro fotografijo za objavo na družbenih omrežjih, je opozoril.

Poseben segment nesreč so vse bolj priljubljene ferate. Zato so gorski reševalci danes na ferati v Mojstrani pripravili prikazno vajo klasičnega in helikopterskega reševanja zaplezanega planinca, ki je padel in se poškodoval. Ekipa reševalcev se je z opremo peš povzpela do mesta nesreče in plezalca spustila do ceste s tirolsko žičnico. V helikopterskem reševanju pa so prikazali vitlanje ponesrečenca in stensko reševanje padlega plezalca, visečega na plezalni vrvi.

110 let organiziranega reševanja

GRZS, ki letos praznuje 110-letnico organiziranega reševanja, bo naslednjo soboto na dnevu reševalcev v Kranju prikazal tudi helikoptersko reševanje iz kanjona Kokre. Tako bo širši javnosti predstavil svoje delovanje.

Na GRZS-ju so pripravili tudi strategijo delovanja za naslednjih 10 let, s katero obravnavajo različne izzive. Med njimi je Dolinar poudaril potrebo po povečanju sredstev za delovanje in ureditvi statusa gorskega reševalca. V strategijo so zapisali, da želijo še naprej ostati prostovoljska organizacija, poseben status pa bi potrebovali močno obremenjeni gorski reševalci letalci.

Aktualno je tudi vprašanje plačevanja reševanj oziroma ustreznega zavarovanja za tiste, ki se odpravljajo v gore, kar je v tujini že uveljavljeno. Namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič je pojasnil, da se tudi v Sloveniji na področju zakonodaje obetajo spremembe v tej smeri.