Po več kot desetletju je turistom znova omogočen vstop v južno grobnico kralja Džoserja, faraona tretje dinastije v Starem kraljestvu in njenega ustanovitelja, v sakarski nekropoli. 4700 let star objekt so namreč 15 let, od leta 2006, prenavljali. Obnovili so hodnike, okrepili zidove in strope, hkrati pa so dokončali notranje vgravirane zapise.

Grobnica leži južno od Kaira razmeroma blizu faraonove slavne stopničaste piramide, ki naj bi veljala kot primer najzgodnejše obsežne gradnje iz rezanega kamna. Tudi tako imenovana prva ali Džoserjeva piramida, katere temelje je postavil sam faraon, je bila nekaj časa zaradi prenove za javnost zaprta, a je vrata znova odprla marca lani.

Egipt je v zadnjih mesecih našel tudi nove ostanke

Dvonadstropna južna grobnica, ki je bila zgrajena med 2667 in 2648 pred našim štetjem, tako pa naj bi bila končana že pred samo piramido, naj bi bila zgrajena iz simboličnih razlogov. Nekateri menijo, da so v njej v kanopske čaše shranili kraljeve organe, saj naj bi bila granitna obokana grobnica premajhna, da bi lahko izpeljali dejanski pokop.

Egipt se trenutno trudi, da bi po pandemiji covida-19 končno oživel državni turizem, tako pa je v zadnjih mesecih odprl nov muzej in razkril številna nova odkritja, kot so ostanki stanovanjskega in trgovskega mesta iz grško-rimskih časov v Aleksandriji.