Plitvička jezera sestavlja 16 večjih ali manjših jezer, ki so prek slapov povezana med seboj. Gornja jezera so Proščansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak, spodnja pa Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakoviča Brod. Najgloblje, Kozjak, je globoko 47 metrov.

Največji slap je Veliki slap, visok 78 metrov, in je hkrati tudi najvišji slap na Hrvaškem. Jezera so vzdolž parka obdana s pragozdom, skozi katerega se sprehajate po skrbno urejenih poteh, ki so speljane ob jezerih ali pa čez dolge mostičke kar čez jezera.

Med domovinsko vojno park močno poškodovan
Območje Plitvičkih jezer je bilo skozi zgodovino naseljeno z Iliri, Kelti, Romani, Slovani in Turki. V 16. stoletju je spadalo pod Otomaski imperij,pozneje pa je območje znova prevzelo avstrijsko cesarstvo. Pomembna turistična atrakcija so Plitvička jezera postala v 19. stoletju. Prvi hotel je bil zgrajen že konec stoletja. Med hrvaško domovinsko vojno je bil park močno poškodovan, prav tu se je namreč zgodil prvi oboroženi spopad v vojni. Park so zavzeli Srbi, ki so pred tem ustanovili Srbsko krajino, leta 1995 pa so ga Hrvati med operacijo Nevihta, ki označuje tudi konec vojne, dobili nazaj. Kmalu po vojni so park začeli obnavljati in ga leta 2000 še razširili.