Perujski Machu Picchu - veličastni ostanki inkovske kulture so se zdaj znašli blizu propada zaradi navala turistov. Foto: EPA
Perujski Machu Picchu - veličastni ostanki inkovske kulture so se zdaj znašli blizu propada zaradi navala turistov. Foto: EPA

Popotniki, ki si želijo obiskati Stonehenge ali Machu Picchu, naj čim prej začnejo pripravljati prtljago, saj sta obe zgodovinski atrakciji na seznamu najbolj ogroženih destinacij.
Britanska potovalna revija Wanderlust je namreč objavila že tradicionalni "Ogroženi seznam", na katerem je osem preizkoriščanih turističnih atrakcij.
Večino, med njimi tudi zloveščo jordansko puščavsko dolino Wadi Rum, ki se je spominjamo iz filmske klasike Lawrence Arabski, pestijo prevelik turistični naval, slabo upravljanje in pomankljivo varovanje.
Popotniki naj se izogibajo Stonehengea, morda najbolj znanega prazgodovinskega kraja in središča britanskega poganskega slavja, razen če si želijo videti parkirišče in uzreti kamnite monolite z oddaljene razgledne točke, svetuje revija.
Navdušeni pohodniki naj raje dvakrat premislijo, preden se podajo na Machu Picchu v Peruju, ki ga kazijo smeti in obkrožujoče trase minibusov. Do 2.500 turistov na dan navali na visokogorske razvaline, zaradi česar je to inkovsko dediščino izredno težko obvarovati.
Terorizem grozi Maliju
Timbuktu v severnem Maliju je prav tako na seznamu, saj so britanski diplomati lani za tisto območje izdali varnostno opozorilo, potem ko je Al Kaida usmrtila britanskega turista.
Tu so še kitajsko rečno mesto Jangšuo, obalni Tulum v Mehiki, indijski Jaisalmer in avstralski Ognjeni zaliv (Bay of Fires) v Tasmaniji. Zaliv je bil tasmanska "najbolj varovana skrivnost", a ga je zdaj začel ogrožati velikanski naval obiskovalcev v zadnjem času - na grozo Aboridžinov, ki trdijo, da je 30-kilometrski obalni pas posut s svetimi grobišči.
Wanderlust pa ponuja za leto 2010 tudi številne alternative razvpitim in izžetim turističnim atrakcijam. Izjemno opogumljajoča je na novo najdena stabilnost v Zimbabveju, ki se ponaša z izjemnim živalskim svetom. Vroče destinacije za ekoturiste so še khmerske razvaline na severovzhodu Tajske in Madagaskar.

1. Vadi Rum, Jordanija Težava: V zadnjih dveh desetletjih klifi iz peščenjaka in divjina Vadi Ruma privabljajo vse večje število tistih, ki iščejo puščavsko avanturo, a možnosti in infrastruktura ostajajo omejene. Čeprav gre za zaščiteno območje, pa je zemlja razdeljena med tri beduinska plemena in jo uradno upravlja delno avtonomna organizacija, ustanovljena, da bi usmerila gospodarski razvoj v bližnje obmorsko letovišče Aqaba. Rezultat je zmedena množica tur z džipi, ki jih vodijo različna plemena vsak na svojem območju in brez neke splošne odgovornosti za zaščito okolja. Zgradili so sicer nov center za obiskovalce, a infrastruktura kampov je zelo osnovna, najpogostejša oblika transporta pa ostajajo zastareli džipi. Rešitev: Z vizijo in pravimi ukrepi ima osupljivi Vadi Rum potencial, da postane vodilna svetovna sila v puščavskem ekoturizmu. Ključ je povezovanje z lokalci: denar mora ostati znotraj skupnosti, ne pa da odteka v mesta. Načrtuje se luksuzna letovišča, vendar ali Rum res potrebuje bleščeč zasebni razvoj? Bolje bi bilo graditi na podrobnostih - vlada bi lahko podprla beduinska mala podjetja, jim kupila nove džipe in jim pomagala postaviti boljše kampe. Ključno je tudi pravilno usposabljanje gorskih vodičev. Foto: EPA
2. Jangšuo, Kitajska Težava: Jangšuo na jugozahodu Kitajske je bil nekdaj varno zatočišče pred bližnjim, turističnim Guilinom. Najprej je postal priljubljen med zahodnimi popotniki, ki so jih navduševale fantastične kraške formacije, sproščeno ozračje, mirno mestece in lagodna kavarniška kultura bananinih palačink. A z razširitvijo kitajskega domačega turističnega trga je bil Jangšuo nemudoma dodan na itinerar turističnih agencij. Danes mesto privabi več kot tri milijone obiskovalcev letno - več, kot je sposoben. Reka Li, ki teče skozi mesto, je onesnažena in vsako ulico obrobljajo razgrajaška gostišča. Večina domačinov je svoja domovanja prodalo podjetnim tujcem, ki služijo s prodajo spominkov na nepreglednem morju stojnic. Rešitev: Čeprav je večina šarma mesta izgubljena, še vedno lahko najdete malce miru in tišine, da uživate v pokrajini. Najboljši način je, da najamete kolo in se podate po cesti do bližnjih vasi, poganjate pedala med riževimi polji in slikovitimi gorami. Tu so tudi še pohodniške poti in plezanje po skalah - gre le za eno najhitreje rastočih plezalnih točk Azije. Foto: EPA
3. Tulum, Mehika Težava: Ko so v 70. letih zgradili Cancún, je bila mehiška s koralami obrobljena karibska obala dom parih ribiških vasic in morskih krav. Od takrat so se turistični kompleksi, umetna mesta, tematski parki in počitniški domovi razširili daleč na jug, lokalne prebivalce pa oropali skoraj vseh pravic: njihovega jezika v šolah sploh ne učijo več. Razvoj je zdaj dosegel tudi Tulum - zadnjo in najpomembnejšo majevsko skupnost, ki jo obkrožajo nekatere najbolj divje plaže Karibov in je na robu biosfernega rezervata Sian Ka’an, ki ga ščiti Unesco. Rešitev: Načrtovana gradnja mednarodnega letališča in velikopoteznih letovišč v Tulumu pomeni, da se bo območje za vedno spremenilo, a še vedno je mogoče obiskati območje z minimalnimi posledicami za okolje. Plaže okoli Tuluma so posute z majhnimi bungalovi, tako da se raje odločite za njih kot za večje hotele. Tu je tudi par agencij, ki prakticirajo pristni ekoturizem. Spoštujte avtohtono kulturo. Foto: EPA
4. Stonehenge, Velika Britanija Težava: Svetovno znani spomenik v srcu najpomembnejšega prazgodovinskega okoliša Velike Britanije je brutalno iztrgan iz svojega konteksta. Skoraj milijon obiskovalcev na leto plača vstopnino, da lahko romajo pod betonskim nadvozom s parkirišča do oddaljene razgledne ploščadi blizu bunčnega avtocestnega križišča. Posebni odbor je položaj opisal kot 'nacionalno sramoto'. Rešitev: Očitna rešitev je predlagana speljava avtoceste pod predorom. S tem bi se monoliti osamili v lepi odprti pokrajini, izpostavile pa bi se druge karekteristike prazgodovinskega Stonehengea, kot denimo avenija in gomile. A britanska vlada še kar ignorira to rešitev v korist novega centra za obiskovalce 2 kilometra stran. Foto: EPA
5. Machu Picchu, Peru Težava: Čeprav so uvedli stroge omejitve za pohodnike na Inkovski poti do glavne perujske atrakcije, pa kraj sam še naprej trpi zaradi svoje popularnosti. Preživel je vojno in potrese, a ni bil zgrajen za poplavo 2.500 turistov na dan. Most, ki so ga postavili leta 2007 pri Santa Teresi, pomeni, da zdaj obstaja še dodatna pot do citadele, s čimer pridejo minibusi še bližje. Škoda in smeti, ki so posledica takih množic, je spodbudila Svetovni sklad za spomenike, da doda Machu Picchu na svoj zadnji seznam ogroženih krajev. Rešitev: Uporabite odgovorno agencijo, ki zbira manjše skupine, poskrbi za odpadke, spoštuje lokalno floro in favno. Če se odpravite na treking po Inkovski poti (Inca Trail), preverite plačo in tovor vaših nosačev. Številne agencije ponujajo tudi 'treke' do alternativnih inkovskih ruševin, kot denimo Vilcabamba in Choquequirao, ki so lahko enako impresivne, morda celo še bolj dramatično locirane in z manj gneče. Foto: EPA
6. Jaisalmer, Indija Težava: Ta zlata utrdba, ki se dviga iz puščave Thar v Radžastanu, je leta 2008 privabila 300.000 obiskovalcev: trikrat toliko kot pred 10 leti. Vse večje število tistih, ki prenočujejo kar v utrdbi sami namesto v obkrožuječem mestu, močno pritiska na zastarelo infrastrukturo. Voda, ki pronica skozi stare napeljave, raztaplja mestne temelje iz peščenjaka in razpoke so vse večje; več turistov pomeni povečano robno porabo, tako da je proces samo še hitrejši. Rešitev: Ena izmed treh družin v Jaisalmerju se za preživetje zanaša na turizem; če bi ga ustavili, bi to pomenilo za njih velik udarec. Prava rešitev je nadgradnja mestnega odtočnega sistema, kar je kompleksen in dolgotrajen proces. Svetovni sklad za spomenike in lokalna organizacija sodelujeta pri tem in pri obnovi mestnih zgradb z lokalnimi oblastmi. Medtem pa številni vodiči in agencije obiskovalcem odsvetujejo prenočevanje v utrdbi sami - čeprav se lokalni hotelirji pritožujejo, da to ogroža njihov vsakdanji kruh in zmanjšuje njihovo sposobnost prenavljanja zgradb, razlika pri vodni porabi pa naj ne bi bila večja. Foto: EPA
7. Timbuktu, Mali Težava: Pomisleki glede varnosti so v tem ikoničnem saharskem mestu dosegli vrh lanskega novembra, ko je britansko zunanje ministrstvo Timbuktu in večino severnega Malija uvrstilo na svoj seznam 'Kam ne iti'. Argument? Visoka nevarnost terorizma in ugrabitev - vse to potem, ko je Al Kaida junija usmrtila britanskega turista. V opozorilu so tudi močno odsvetovali udeležbo na tuareškem puščavskem festivalu, ki je januarja praznoval svojo 10. obletnico. Rešitev: Izboljšana varnost v Maliju: ZDA so že ustanovile petletno transsaharsko protiteroristično partnerstvo, svojo pomoč proti teroristom, ki se prosto gibljejo po nenadzorovanem območju, je obljubila tudi britanska vlada. Število turistov v Timbuktuju, ki že tako ni bilo nikdar ravno visoko, se je v letu dni še prepolovilo, tamkajšnji prebivalci pa se pritožujejo, da je revščina, ne terorizem, tista, ki je prava grožnja za njih. Tisti, ki to območje kljub vsemu obiščejo, pa naj si pridobijo posebno zavarovanje in potujejo s priznano, preverjeno agencijo. Za varnejšo alternativo Timbuktuju izberite obrečno prestolnico Bamako s svojim živahnim festivalom na Nigerju. Foto: EPA
8. Bay of fires, Tasmanija, Avstralija Težava: Moral bi biti 'najbolje čuvana skrivnost Avstralije'. A zdaj je ta 30-kilometrski pas obalnega paradiža v središču razgrete razprave. Potem ko je Lonely Planet uvsrtil Bay of Fires na svoj seznam 'najboljših krajev za 2009', je deželni premier naznanil svoj načrt, da spremeni območje v nacionalni park. A lokalni Aboridžini imajo drugačne načrte in si lastijo pas, posut s številnimi pogrebnimi gomilami. Rešitev: Severna polovica zaliva, Mount Williams, je že nacionalni park. Če se izognete Binalong Bayu, južnemu delu, kjer vam Lonely Planet svetuje, da prenočite, boste ubežali tako množicam kot tudi kontroverznosti. Podajte se na treking na neokrnjeno obalo Mount Williama in prenočujte v obalnem kampu ali pa v eko koči. Foto: EPA