Ständige Vertretung je bila 'dodatna ponudba' političnega zastopstva porenskih dežel v Vzhodnem Berlinu. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Ständige Vertretung je bila 'dodatna ponudba' političnega zastopstva porenskih dežel v Vzhodnem Berlinu. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Ständige Vertretung
Himmel un Ääd - značilna porenska jed z malo drugačno krvavico, kot jih poznamo Slovenci. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Ständige Vertretung
Stene restavracije Ständige Vertretung so prava dokumentacijska soba političnega in kulturnega udejstvovanja Porencev v Berlinu. Foto: MMC RTV SLO

Ständige Vertretung (Stalno zastopstvo) v bližini železniške postaje Friedrichsstrasse je precej nenavadna restavracija. Pa ne zato, ker njena ponudba obsega tradicionalne jedi porenskih dežel s hecnimi imeni, kot je na primer Himmel un Ääd (v porenskem narečju zapisan izraz Himmel und Erde oziroma nebesa in zemlja), pač pa zaradi njene zgodovine. Ta sega v obdobje povojne delitve Nemčije. Naenkrat najhujši sovražnici - Vzhodna in Zahodna Nemčija - si med seboj nista izmenjali veleposlaništev. Sta pa državi v Bonnu in Vzhodnem Berlinu vzpostavili tako imenovana stalna zastopstva (Ständige Vertretung) posameznih zveznih dežel. Porenci so tako sredi Vzhodnega Berlina dobili svojo 'enklavo' in v njej so uredili restavracijo s tradicionalnimi jedmi nemških dežel ob Renu.

Ura politične zgodovine
Takšna zanimiva zgodovina restavracije gostu ne ostane skrita. Stene so postale dokumentacijski center Porencev v Berlinu. Plakati, ki govorijo o političnih obiskih 'Zahodnjakov' v Berlinu, športnih dogodkih in umetniških akcijah (z zidu bolšči v nas Joseph Beuys, še danes veliki zvezdnik nemške sodobne umetnosti), so napolnili stene in podarili restavraciji prav poseben značaj. O tem med drugim govori tudi poročilo francoske agencije AFP, ki je o Ständige Vertretung zapisala: „StäV ni kar ena krčma, pač pa je politična knjiga.“

Krvavice z nekoliko več krvi kot slovenske
Čeprav je Ständige Vertretung zasnovana kot krčma, ne pričakujte 'krčmarskih' cen. Te so precej na ravni boljših berlinskih restavracij. Vendar obisk vsekakor priporočam. Predvsem tistim, ki jih ob morebitnem daljšem postanku zagrabi domotožje. Pri Porencih imajo tudi krvavice. So nekoliko drugačne od slovenskih - na srečo vanje ne 'tlačijo' ostudnih uhljev in rilca -, so nekoliko mehkejše in z več krvi, vendar skupaj s pirejem se zazdijo skoraj kot pristna slovenska specialiteta. Podobno zdravilo zoper pogrešanje mamine kuhinje so tudi jedi s kislim zeljem, za Veliko (velika začetnica ni posledica zatipkanja) priporočam zares veliko kračo, dobra izbira pa so tudi telečja jetra na berlinski način, ki so sploh nekaj, kar mora vsak obiskovalec Berlina poskusiti. Telečja jetra s čežano, pirejem in praženo čebulo so za Berlin skoraj tako značilna kot kakšne 'haggis' za Škotsko.

Seznam pijač, ki so na voljo, je precej daljši. Vendar odsvetujem pretirano poglabljanje v meni. Edina prava izbira je kölsch, sicer precej grenko pivo, ki pa je vendar tako značilno za Porenje, da vsaj enega v Ständige Vertretung 'morate' zvrniti. Grappa po obedu bi bila samo znamenje slabega okusa. Opozoriti velja, da si nikar ne delajte iluzij, da boste v petek ali soboto zvečer v Ständige Vertretung hitro dobili mizo. Verjetno je sploh ne boste. Restavracija je zares kultna in prav ob nobeni uri ni prazna. Ob koncu tedna pa je tako polna, da se spontano spremeni v savno.

Polona Balantič