Če se peljete (ali pa štopate) po soški dolini, naj bo Kanal ob Soči vaš postanek. V avtoštoparskem muzeju tik ob mostu čez smaragdno lepotico boste za kakšne pol ure prepotovali Evropo – tako doživeto vam bo Miran Ipavec pripovedoval zgodbe iz njegove 30-letne "kariere profesionalnega avtoštoparja".

V štirih dneh preštopal 17 držav
Če vas bo premamilo in bi radi našli tudi kakšen nasvet, kako v enem dnevu preštopati kar 1.800 kilometrov ali v pičlih štirih dneh z dvignjenim palcem obiskati 17 evropskih držav, lahko več kot dovolj zgodbic, ki vam bodo že po prvi strani branja zvabile prešeren nasmeh na obraz, najdete v njegovem pred kratkim izdanem knjižnem prvencu Avtoštoparske zgodbe, ki bo kmalu preveden tudi v angleščino in italijanščino.

Največ je čakal 11 ur
"Negativen rekord", s katerim se nerad pohvali, je to, da je na enem mestu največ čakal 11 ur. Slabih izkušenj sicer nima, boste pa slišali veliko nenavadnih. "Nekoč je neki grški 'gastarbajter' v Salzburgu potegnil ven pištolo. Samo pokazati je hotel, da jo ima, sicer ni nič hotel narediti z njo. Nekoč je neki Makedonec v Avstriji zaspal v predoru, pa sem mu jaz z levo roko popravil volan. Neki francoski kmet pa je vozil miže, saj sem ga malo prej vprašal, ali dobro pozna cesto, in je rekel – 'seveda, tako dobro poznam cesto, da lahko miže vozim'," stresa zgodbe iz rokava.

V muzeju se najdejo številne zanimivosti: od spalne vreče, belega klobuka in zemljevida, ki sodijo v njegovo obvezno opremo, do zvezkov, skrbno popisanih z imeni krajev, uro in časom štopanja, pa žogic za namizni tenis, plastičnih žličk za sladoled in podstavkov za kozarec piva iz (skoraj) vsake države. Kaj hitro vam bo lahko postalo nerodno, ko vam bo v roke potisnil zastave držav, ki jih boste morali položiti na razglednice z glavnimi mesti.

Začelo se je s koncertom skupine Queen
Prav posebno mesto v muzeju ima tudi vstopnica za koncert skupine Queen 14. septembra leta 1984, ko se je takrat 25-letni mladenič odpravil na pot v Milano. Od tam ga je pot vodila v Savojo na trgatev in naprej v francosko prestolnico. "Potem sem nekaj dni spal med pomarančami v Španiji, nato sem štopal do Nizozemske in Nemčije ter se – po petih mesecih – vrnil domov," opisuje svojo prvo pot, ki mu je tako zlezla pod kožo, da je vsako leto preštopal povprečno 10.000 kilometrov, največ lani – kar 28.550.

Od rolls-roycea do pogrebnega avtomobila
Da ne bo pomote – Miran ne štopa, da bi privarčeval, čeprav se je zgodilo tudi, da je od sedmih evrov, kolikor jih je vzel s seboj na Nizozemsko, nazaj prinesel pol evra. Pri tem pa se ne pozabi pošaliti: "Ženska bi jih od sedmih prinesla nazaj tristo." Njegovi "osebni šoferji" so bili zelo zanimivi, nič manj niso bila prevozna sredstva: "Najbolj sem ponosen na rolls-roycea letnika 1958. Veliko je bilo seveda tovornjakov, peljal pa sem se celo s smetarskim in pa pogrebnim vozilom, na Poljskem mi je ustavil tudi kočijaž."

Šola življenja in jezikovna šola
Na cesti in ob njej se je naučil tudi tujih jezikov – razume in tekoče jih govori kar sedem, med njimi tudi nizozemsko. "Med vsemi 38 državami, ki sem jih preštopal, mi je najbolj všeč Nizozemska. Tam sem bil največkrat, nazadnje aprila, ko je imel kralj rojstni dan. Na Nizozemsko in nazaj se v enem koncu tedna namreč najlažje pride," pojasni Miran. Nekoč mu je na poti – ko je imel še svoje podjetje, ki ga je ustanovil prav z italijanskim prijateljem z avtoštopa, – ustavila celo njegova delavka.

Se šoferji bojijo štoparjev ali štoparji šoferjev?
"Lepo je poslušati izkušnje nekoga, ki je imel še v časih, ko letalske vozovnice niso bile tako poceni, možnost videti toliko sveta," ob obisku ni ostala ravnodušna Judis iz Švice. Štoparjem sama ustavi, pozna pa veliko ljudi, ki se štoparjev bojijo. Miran pa hitro doda: "Tudi veliko ljudi ne štopa, ker se boji šoferjev!" Pri tem se pohvali, da v Sloveniji med štoparji nima prave konkurence. V tujini, denimo na Nizozemskem in v Latviji, se pogosto zbere 20, 30 študentskih parov in vsak prispeva nekaj denarja. "Recimo 20 evrov. In tekmujejo od Amsterdama do Madrida, tudi do Ljubljane so že. Kdor je najhitrejši, dobi pokal, denar pa dajo v dobrodelne namene," z zanosom opisuje gibanje avtoštopanja v tujini.

Kariere na cesti še ni konec
Takšnih izzivov mu v Sloveniji manjka, zato tekmuje sam s seboj oziroma s časom. Njegov naslednji rekord, ki si ga želi potolči, je, da bi obiskal sedem evropskih prestolnic, ki se začnejo na črko B – od Berlina do Bukarešte. "Verjetno mi v treh dneh ne bo uspelo, ampak v štirih pa vsekakor," gleda naproti novemu izzivu, ki se ga bo lotil takoj, ko bo konec septembra zaprl vrata muzeja v Kanalu.

Mariša Bizjak, TV Koper

P. S.: Za morebitne dvomljivce, ki bi se v komentarjih obregnili ob "novinarske podkupnine": knjigo smo kupili (promocijska cena je 20 evrov), vstop v muzej je brezplačen, nihče pa nam ne more očitati niti predvolilne kampanje – Miran za župana ne bo več kandidiral.