Ne, to ni kakšna ribiška vasica v Italiji ali na Azurni obali. To je Piran! Foto: MMC RTV SLO
Ne, to ni kakšna ribiška vasica v Italiji ali na Azurni obali. To je Piran! Foto: MMC RTV SLO

Srce Pirana leži na strmem polotoku, je labirint oranžnih opečnatih streh, okrušenih zidov in marmornatega trga, obkroženega s pročelji, ki bi jih lahko izklesal Michelangelo. Ob koncih tedna trg napolnijo meščani, ki uživajo v predstavah pouličnih gledališč, plesnih nastopih in komorni glasbi.

Lionel Beehner, New York Times
Očarljivi Tartinijev trg obkrožajo pročelja, ki bi jih zlahka pripisali Michelangelu, piše Beehner. Foto: RTV SLO

"Seksi prizor bi zlahka zamenjali za Cannes ali Monako. Na jasen torek prejšnjega avgusta je bila tlakovana promenada obalnega mesteca Piran polna zagorelih moških, ki so sedeli pod slamnatimi sončniki in si ogledovali zagorele ženske zgoraj brez, zleknjene na kamniti plaži. Po uličicah mesteca, ki spominjajo na labirint, je odmevalo brnenje vesp," se glasi uvod v članek Lionela Beehnerja z naslovom Košček Italije na drugi strani morja.

"Kronski biser severnojadranske obale"
A Piran ne leži na francoski riveri in ni zaspana italijanska ribiška vasica, čeprav ima številne picerije, beneške gotske cerkve in restavracije z imeni, kot je Verdi Inn. Piran, ugotavlja Beehner, se nahaja v Sloveniji, stisnjen(i) med Italijo in Hrvaško na severnem koncu Jadranskega morja. In zadnja leta je to, nekoč obskurno srednjeveško mestece z okrog 5.000 prebivalci, pridobilo velik ugled kot kronski biser severnojadranske obale, piše.

Užitka željni popotniki se zgrinjajo v Piran na majcenem koščku zemlje ob morju, saj je v bližini mogoče najti vinograde, ki se lahko kosajo s toskanskimi, čudovite obalne razglede in bogato italijansko kuhinjo - a brez gruč turistov, v nebo segajočih cen in zanemarjenih hotelov, značilnih za vso Italijo.

Na slovenski obali se pojavljajo tudi bleščeči hoteli, predvsem v sosednjem Portorožu, piše Beehner. Omenja razkošni Kempinski Palace, "velikana v slogu art nouveau s 183 sobami, z zdraviliščem in več restavracijami z razgledom na morje", končuje pa, da je največja privlačnost Pirana ravno v njegovem odlično ohranjenem srednjeveškem čaru.

Dva jezika, le ne kuhinja: italijanska!
Medtem ko se v mestu uradno govorita dva jezika, slovenski in italijanski, je tamkajšnja kuhinja, v kateri prevladujejo morski sadeži in testenine, piše Beehner, (skoraj) izključno italijanska, saj je bil Piran kakih 500 let pod beneško prevlado. Slovenske jedi, na primer klobase in cmoki, se na jedilnikih pojavljajo le redko, da bi bil učinek popoln, so mize pogrnjene z rdeče-belimi kockastimi prti, v ozadju pa se vrti Puccini.

V članku citira Leo Šuligoj iz piranske turistične pisarne: "Piran je še vedno ribiško mesto in tukaj vlada takšno vzdušje kot v času beneškega imperija."

Onstran morja utripa Trst
Avtor priporoča še nekaj restavracij ob obali, kjer lahko uživate v opazovanju sprehajalcev ob kozarcu dobrega domačega refoška, nato pa svetuje premik v Cafe Teater, kjer se modno ozaveščeni (in v oblačila zvenečih imen odeti) Slovenci med srkanjem guinnessa in merlota pomešajo s sproščeno napravljenimi turisti z nahrbtniki. Ob jasnih nočeh pa se dogajanje preseli na teraso, od koder se odpira pogled na modri Jadran in se svetlikajo utripajoče luči Trsta na drugi strani morja ...

A. K. (povzeto po spletni izdaji časopisa New York Times)

Srce Pirana leži na strmem polotoku, je labirint oranžnih opečnatih streh, okrušenih zidov in marmornatega trga, obkroženega s pročelji, ki bi jih lahko izklesal Michelangelo. Ob koncih tedna trg napolnijo meščani, ki uživajo v predstavah pouličnih gledališč, plesnih nastopih in komorni glasbi.

Lionel Beehner, New York Times