Že ob koncih tedna na plažah San Diega – še posebej priljubljena med tamkajšnjimi lepotci je Pacific Beach, na bolj sproščeni Ocean Beach pa velja načelo "Nimate majice in/ali čevljev? Ni problema!") - kraljujejo izklesana telesa svetlolasih deskarjev, tekačev vseh generacij v izvrstni kondiciji in (poklicnih?) sprehajalcev psov, na udobnih kolesih, cruiserjih (na izbiro jih je toliko, pa še tako ugodni so v primerjavi s cenami na tej strani luže, da vas zna nakup takšnega jeklenega lepotca pošteno zamikati; čezoceansko tovorjenje pač malce manj ...), pa se mimo nedeljskih obedovalcev in tistih, ki med opazovanjem dogajanja na obalni promenadi srkajo svoje skinny latteje v lokalčkih na obali, počasi premikajo mladi "nakuliranci" v surferskih opravah in čepicah.
Velika nasprotja med mestom in plažo
A že kratka vožnja nazaj v mestno središče, ki pravzaprav - kot v večini ameriških mest - sploh ne obstaja (no, če ne štejemo v vodinikih na veliko opevanega sandieškega "zgodovinskega starega mestnega jedra, rojstva Kalifornije") vas postavi na realna tla. Tam ni deskarjev, so pa v večini preobilni prebivalci, ki po slamicah srkajo svoje galonske (ironično!) dietne kokakole in sadne napitke, smoothieje (samo iz biosadja, seveda!), in na stotine žrtev neizprosnega kapitalističnega sistema - beračev, ki svoje borno premoženje naokrog prevažajo v velikih (ironično!) nakupovalnih vozičkih in turističnim žrtvam v kakšni od McKavarn, ki gredo antiglobalistom tako na živce (nalepke z napisi Friends don't let friends drink Starbucks coffee, tudi na velikanskih požrešnih terencih - pa smo spet pri ironiji! -, niso redkost), ob galonskem kapučinu s sojinim mlekom (seveda, s priberačenimi dolarji je treba nahraniti pošast, ki te uničuje – in začarani krog gre naprej …) pripovedujejo svoje življenjske zgodbe, na primer takšne o podedovanih milijonih, ki se jim jih "ne da" iti iskat v (le nekaj sto kilometrov ob obali oddaljeni) Los Angeles, in "slikovitih" izkušnjah iz ječe.
In se vam v slovo nasmehnejo s svojimi bleščeče belimi zobmi, v katere so njihovi starši že pred desetletji najverjetneje vložili zajeten zalogaj tistih "milijonov" …
Prikupna La Jolla in živahna Gaslamp Quarter
A San Diego obiskovalcu kljub nekaj neprijetnim presenečenjem pusti prijeten vtis mesta, no, prej območja, večnega sonca in prijaznih nasmejanih ljudi – predvsem v prikupni in do najmanjše podrobnosti urejeni La Jolli so to v večini upokojenci, ki na jesen življenja kot prostovoljci delajo na primer na turističnih uradih -, kjer se vam zazdi, da bi zares lahko živeli in, če bi že živeli tam, tudi izpolnili svoje še neizpolnjene vsakoletne zaobljube o športnem udejstvovanju.
K sproščenemu ozračju pomaga tudi vrvež na ulicah nekoč razvpitega, danes pa žurerskega Gaslamp Quarterja (četrti, ki jo primerjajo z Bourbon Streetom v New Orleansu), kjer se nahaja večina poceni prenočišč, restavracij in nočnih klubov. A, ne pozabite, v Ameriki se žuri končajo precej bolj zgodaj kot v Evropi …
Kjer je edini letni čas poletje
San Diego je tako odlično izhodišče za začetek ali konec popotovanja po Kaliforniji, saj združuje tisto najboljše in najslabše v "zlati državi", ki se ponaša s stotinami kilometrov tihomorske obale, pa z veličastnimi puščavami nedaleč stran: blago podnebje, lagodno življenje premožnih v pregrešno dragih vilah, zgrajenih v "mediteranskem" slogu, z lastnimi bazenčki na hribih in igrišči za golf, okrog katerih se bohotijo visoke palme in po širokih cestah brzijo športni avtomobili brez streh; pa tudi velikanska nasprotja med tem velikanskim bogastvom na eni in velikansko bedo na drugi strani.
Tudi na drugi strani meje, v Tijuani, od koder vsak dan prihaja na tisoče delavcev, ki strežejo lastnikom tistih hišic na gričkih z bazenčki in bleščeče belih nasmehov …
Alenka Klun
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje