Lebdeča zelena oaza na vodni blazini prikazuje slovensko modrost, inovativnost in energijo.

Na glavnem trgu v paviljonu je označena lokacija Slovenije v Evropi, kompas je sestavljen iz slovenskega kamna hotaveljčan in prikazuje smer in oddaljenost mest (Berlina, Züricha ...) od Slovenije, je med razkazovanjem paviljona za TV Slovenija povedal Žiga Babnik iz gradbenega podjetja Riko. Odlična lega v Evropi in tako tudi v Dubaju. "Imamo res elitno lokacijo, pri vhodu takoj levo," je dodal Babnik.

Voda, ki simbolizira slovensko morje, reke in jezera, je osvežujoča. Zelena fasada je impresivna in dokaz inovativnosti. "Želimo povedati celotno zgodbo o tem, kako Slovenci svoje zeleno okolje ohranjamo tudi skozi inovacije. Da nam je okolje navdih tudi pri ustvarjanju stvari – od prvega letala bratov Rusjan do tega, da Pipistrel danes dela električna letala," je pojasnila Ajda Cuderman, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo.

Sorodna novica Lebdeči gozd, slovenski paviljon za Expo 2020, s častno omembo v ZDA

Zeleno, ki te ljubim, zeleno. Zeleni veter, zelene veje ... Slovensko bogastvo. "Posadili smo več kot 45.000 lokalnih rastlin v panele, ki ne vsebujejo nič zemlje. V panele je vstavljena kamena volna, ki zadržuje vodo in vlago. To je izdelek slovenskega podjetja Knauff Insulation. Smo edini na Expu, ki ponujamo zeleno fasado brez zemlje."

Narava je navdih za inovacije in pred točno sto leti podpisana deklaracija o varovanju narave priča o tem, da smo Slovenci dovolj modri, da jo znamo varovati in iz preprostih stvari narediti velike. "Po mojem mnenju eden najbolj markantnih elementov našega paviljona je strešno sito, ki predstavlja ribniško sito, vendar narobe obrnjeno. Sito služi kot senčnik za naš paviljon," meni Babnik.

In tudi v svet smo že davno hodili prav z ribniškim sitom, ki je bilo menda že pred 500 leti prvi slovenski izvozni proizvod.

Svetovna razstava, ki bo prvi večji dogodek po – upajmo – koncu pandemije, naj bi privabila kar 25 milijonov obiskovalcev, predvsem iz Azije.