To zimo je mesto pred visoko morsko gladino prvič rešil nov protipoplavni sistem Mose, na katerega so Benečani čakali že desetletja. 5,5 milijarde evrov vreden projekt velja za eno največjih, pa tudi najspornejših investicij v državi.

Beneško laguno ščitijo kar štiri zapornice: dve sta postavljeni pred vstopom v mesto, tretja varuje središčni kanal, četrta pa visoko morsko gladino ustavi pred mestecem Chioggia.

Skupaj tvorijo dober kilometer in pol dolgo pregrado, ki jo lahko po potrebi dvignejo v celoti ali zgolj po delih.

"S pritiskom zraka v kovinske pregrade iz njih v pol ure izpraznijo vodo. Pregrade se zavrtijo na spojih, dvignejo iz morja in ustvarijo zaporo," razlaga Monica Abrosini iz Konzorcija Venezia Nuova.

Zapornice v štirih mesecih uporabili 20-krat

Gradnjo so začeli leta 2003. Na morsko dno so najprej potopili betonske konstrukcije, ki predstavljajo temelj premičnih zapornic. Na posebne spoje so nato namestili 78 premičnih kovinskih pregrad. Od lanskega oktobra pa do konca februarja so jih dvignili kar 20-krat.

Mesta jim pred visoko morsko gladino ni uspelo zaščititi le 8. decembra, ko jih je presenetila nenadna sprememba vetrov. Ukrepati je treba vsaj od eno do dve uri pred plimo. Alarm sproži občinski meteorološki center, odločitev za dvig pa upravljavci sistema Mose sprejmejo v dogovoru z županom, prefektom in luško kapitanijo. Benečani so po desetletjih čakanja to zimo lahko končno pozabili na škornje.

"To pomeni, da ne bomo imeli škode, stroškov bo manj, poleg tega pa imamo možnost, da ostanejo lokali odprti tudi ob plimi," je povedal Claudio Vernier iz združenja Asociazione Piazza San Marco.

Tudi številne kritike

Simone Venturini, odbornik za turizem občine Benetke, pa: "Prava bitka nas še čaka, saj od vlade pričakujemo, da bo upravljanje protipoplavnega sistema prepustila Benetkam, ne pa kakšni agenciji s sedežem v Rimu, ki ne pozna našega okolja."

Protipoplavni zaščitni sistem, na katerega so v mestu čakali vse od konca 70. let prejšnjega stoletja, pa je še vedno deležen tudi številnih kritik. Ne le zaradi milijonov, ki jih je pojedla korupcija, temveč tudi zaradi potratnega vzdrževanja, ta bo letno zahteval 100 milijonov evrov.

"Izbrali so napačen projekt. Ne bi smeli razmišljati o inženirski rešitvi in zgolj zapreti vstopov v pristanišča ter tako lagune zamašiti, kot bi bila kopalna kad. Laguna je živo okolje," meni Stefano Micheletti iz združenja No Gradi navi.

Ob praznovanju 1600. obletnice ustanovitve mesta na morju, pa njeni prebivalci razmišljajo predvsem o izhodu iz krize, ki se je zanje začela že pred pandemijo, z rekordnimi poplavami novembra 2019.