Salar de Uyuni je tako rekoč povsem ravna, zaradi česar jo kot
Salar de Uyuni je tako rekoč povsem ravna, zaradi česar jo kot "tarčo" pogosto uporabljajo pri testiranju oz. umerjanju satelitov, na primer Nasinega ICESata. Foto: BoBo/Stane Klemenc
Salar de Uyuni
Salar de Uyuni, Pokopališče vlakov. Foto: BoBo/Stane Klemenc

Planota - nekoč jezero Minchin - se je v višave dvignila približno takrat, ko so nastajali Andi. Danes je na videz neskončna bela ravnica brez kakršnega koli naravnega "odtoka", kar pomeni, da se ravnica v deževnih obdobjih spremeni v slana in sladka jezera. Ker voda nima kam odteči, slej kot prej izhlapi in za seboj pusti zanimive vzorce.

Po ravnici je posejanih nekaj "otokov", ostankov vulkanov, ki so pred tisoči let gledali ven iz jezera Minchin, sicer pa je območje bolj ali manj ravno.

Slana puščava, ki ima ponekod tudi 140 metrov debelo plast soli in mineralov, je bogata z natrijem, kalijem, litijem, magnezijem oz. njihovimi spojinami (kloridi). Predvsem povpraševanje po litiju je zadnja leta v zelo velikem porastu zaradi uporabe v baterijah prenosnih naprav (telefonov, tabličnih in prenosnih računalnikov itd.).

Izkopljejo le del litija
A čeprav ima Bolivija v Salar de Uyuniju najmanj polovico svetovnih zalog litija, ga izkoplje le majhen del. Zaradi strahu pred izkoriščanjem tujim družbam namreč ne dovoli izkopavanja rude, sama pa ima težave z infrastrukturo. Predsednik Evo Morales je že pred leti ukazal nacionalizacijo rudnikov, nato za 19 milijonov dolarjev postavil predelovalnico litija, z odlokom zagotovil, da bo najmanj 60 odstotkov dobička od predelave litijevega klorida ostalo v državi, pozneje pa ugotovil, da so stroški izkopavanja preprosto previsoki.

Pred kratkim je tako k oddaji ponudb povabil več nemških in švicarskih inženirskih podjetij, ki bi sodelovale pri vzpostavitvi infrastrukture za izkopavanje rude in njeno predelavo.