Japonskemu arhitekturnemu biroju Saana je uspelo zgraditi edinstven objekt, ki se razteza na 88 tisoč kvadratnih metrih. Foto: MMC RTV SLO
Japonskemu arhitekturnemu biroju Saana je uspelo zgraditi edinstven objekt, ki se razteza na 88 tisoč kvadratnih metrih. Foto: MMC RTV SLO
Knjižnica je zgrajena iz jekla, betona in lesa in je izjemno energijsko varčna. Foto: MMC RTV SLO

V stavbi, ki je s ptičje perspektive videti kot luknjičast švicarski sir, je učni center z multimedijsko knjižnico, večnamensko dvorano, dnevnim barom in restavracijo.

Knjižnica se lahko pohvali z največjo zbirko znanstvene literature v Evropi. Tamkajšnji študentje imajo na voljo kar 500 tisoč tovrstnih knjig. Najstarejše knjige izvirajo iz 16. stoletja, med njimi so tudi dela Newtona in Galileja. Knjižnica je tehnično dovršena. Njeni uporabniki imajo dostop do 20.000 elektronskih knjig in 12.000 spletnih časopisov.

Vendar to ni največja posebnost knjižnice, največja posebnost je njena arhitektura. Japonskemu arhitekturnemu biroju Saana je pod vodstvom Kazuje Sedžime in Ruje Nišizave uspelo zgraditi edinstven objekt, ki se razteza na 88 tisoč kvadratnih metrih. Valovita oblika objekta z mehkimi linijami sestavlja en ogromen prostor, ki želi s svojo obliko prispevati k lažjemu učenju in sprostitvi. Sprostitvi je namenjenih več manjših dvorišč. Posebnost knjižice je tudi deset tako imenovanih mehurčkov, kjer se študentje učijo v skupinah, kar naj bi delovalo podobno kot debata ob skodelici kave v mestu.

Knjižnica je zgrajena iz jekla, betona in lesa in je izjemno energijsko varčna. Večina knjižnice je osvetljena z dnevno svetlobo, vgrajene pa ima tudi naravne prezračevalne sisteme. Loki valovitega objekta so pod zemljo speti z 70 jeklenimi vrvmi. Gre za prvo tovrstno gradnjo na svetu.

Pred učnim centrom je tudi 500 parkirnih mest. Dostop je omogočen iz vseh strani, notranjost pa spominja na okoliško pokrajino. Seveda pa je bilo za tak projekt treba tudi veliko denarja. Učni center so zgradili s pomočjo treh P-jev. "Public partner partnership" je ključ, ki omogoča izgradnjo tovrstnih objektov.

Skupni stroški gradnje Rolexovega učnega centra so znašali okoli 110 milijonov švicarskih frankov oziroma 80 milijonov evrov. Projekt so poleg vlade financirala tudi večja švicarska podjetja. Koliko je za gradnjo objekta prispeval največji sponzor, švicarski izelovalec prestižnih ur Rolex, je poslovna skrivnost, menda pa je njegov prispevek znašal tretjino vrednosti naložbe. Tudi zaradi sponzorstva je v centru kar nekaj Rolexovih stoječih ur. Logitech, ki je poleg Novartisa, banke Credit Suiss, SICPe in Nestleja še eden izmed sponzorjev, je doniral okoli 800 tisoč evrov.

Besedilo in fotografije: Maša Hladen