Zračne ladje so dobile ime po nemškem grofu Zeppelinu, ki je leta 1908 v Friedrichshafnu ustanovil podjetje za izdelavo velikih zračnih plovil. Ta so si po začetni civilni slavi in velikopoteznih načrtih o njihovi uporabi za prevoz tovora in potnikov kmalu prislužila sloves ubijalskih strojev, s katerimi so v prvi svetovni vojni napadali cilje tudi daleč za frontnimi črtami.

Med obema svetovnima vojnama so si cepelini, pa tudi kopije nekaterih drugih izdelovalcev, znova poskušali pridobiti večji ugled v civilnih vlogah. Celo pri tako uglednem početju, kot je bil prevoz potnikov med Evropo in Ameriko. Toda prva velika "letalska" nesreča, 6. maja 1937, ko je ob pristanku v ZDA v dobre pol minute zgorel tedaj najprestižnejši cepelin, poimenovan po nekdanjem nemškem predsedniku Hindenburgu, je bolj ali manj dokončno zapečatila usodo zračnih ladij.

Šele desetletja kasneje, z uvedbo novih tehnologij in predvsem zaradi uporabe varnejših materialov, so cepelini začeli znova osvajati nebo in se dokazovati v različnih vlogah. Kot oglasni panoji, zračne nadzorne ploščadi, turistične atrakcije pa tudi za prevoz tovora ali potnikov.