O tem, kje - če sploh - je izgubljeno mesto, že dolgo poteka žolčna razprava: nekateri trdijo, da je blizu Kube, drugi, da leži ob obali Cornwalla, tretji, da je blizu Gibraltarja, torej pri Cadizu, ali pa sredi Atlantika. (Fotografija sicer prikazuje človeški kip, ki ga je izdelal Jason de Caires Taylor za podvodni muzej v Cancunu). Foto: EPA
O tem, kje - če sploh - je izgubljeno mesto, že dolgo poteka žolčna razprava: nekateri trdijo, da je blizu Kube, drugi, da leži ob obali Cornwalla, tretji, da je blizu Gibraltarja, torej pri Cadizu, ali pa sredi Atlantika. (Fotografija sicer prikazuje človeški kip, ki ga je izdelal Jason de Caires Taylor za podvodni muzej v Cancunu). Foto: EPA
Platon
Platon je Atlantido opisal kot mesto neverjetnega bogastva, napredne civilizacije in naravne lepote.

Uganko so razrešili s satelitskimi fotografijami, ki so jim pomagale do ugotovitve, da je potopljeno mesto, v katerem naj bi se cedila med in mleko, stalo severno od mesta Cadiz v Španiji. Tam, natančneje v močvirnatem parku Dona Ana, naj bi stalo starodavno mesto Atlantida, ki pa ga je nato, pred več tisoč leti, z obličja Zemlje izbrisal strašni cunami.

"Da, cunamiji so lahko tako rušilni, čeprav je res težko razumeti, da bi imela voda lahko tako katastrofalno moč še skoraj sto kilometrov v notranjost. A točno o tem smo prepričani," je dejal vodja raziskovalcev Richard Freund z univerze Hartford v Connecticutu.

Nekateri so zbežali in oblikovali nova mesta
Njegova ekipa arheologov in geologov se je z Atlantido zagreto ukvarjala dve leti, pri svojem delu pa so uporabili radarje, digitalne zemljevide in podvodno tehnologijo. Na jugu Španije so s pomočjo tehnologije nato odkrili "več čudnih starinskih mest", ki naj bi jih preživeli iz Atlantide po begu zgradili po svojem spominu, kar je raziskovalce prepričalo, da se ne motijo. Večino prebivalcev Atlantide je umoril cunami, mesto samo pa je prekrila debela plast blata.

Ekipa bo svoje odkritje predstavila tudi v oddaji Finding Atlantis, ki jo bodo predvajali na National Geographicu, s tem pa njihovo delo še ne bo končano. Še naprej bodo izkopavali na mestu, na katerem naj bi bila potopljena Atlantida, in okoli nje, v premeru 150 kilometrov, v katerem naj bi bila postavljena "skrivnostna spominska mesta", nastala po potopu.

"Leži pred Herkulovima stebroma"
O skrivnostni Atlantidi je pred 2600 leti pisal grški filozof Platon. Mesto je opisal kot "otok, ki leži pred ožino, ki jo nekateri med vami imenujejo Herkulova stebra". V antiki so pod tem imenom poznali Gibraltarsko ožino. Prav zato so se strokovnjaki usmerili predvsem na Sredozemsko morje in Atlantski ocean, da bi končno našli izginulo mesto.

Freund v podkrepitev svoje teorije še dodaja, da obstaja več zapisov o zelo močnih cunamijih na tem območju. Eden najstrašnejših popotresnih valov je tako v novembru leta 1755 zalil Lizbono.

Razprave o tem, kje leži Atlantida, pa verjetno tudi z novimi odkritji še ne bodo potihnile, saj se bo vedno našlo dovolj dvomljivcev, ki bodo brskali naprej in raziskovali usodo "otoka, ki je v le enem dnevu in eni noči izginil v globine morja", kot je zapisal Platon okoli leta 360 pred našim štetjem.