Foto: BoBo
Foto: BoBo

Planinska zveza Slovenije je v sklopu ozaveščanja o varnosti v gorah pripravila izobraževalne vsebine v obliki videoposnetkov, s katerimi želijo doseči čim več ljubiteljev zimskega pohodništva in gorništva.

Pred odhodom v gore ali na kateri koli planinski izlet je ključna dobra priprava. Pred pohodom v zimskih razmerah je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje – kam se odpravljamo, za koliko časa, omenimo tudi rezervne cilje. V skrajnem primeru obvestilo o poti pustimo pod vetrobranskim steklom avtomobila, na vrhovih pa se vpisujemo v vpisne knjige. Vse to namreč lahko pomaga gorskim reševalcem.

Poskrbeti moramo tudi za primerno opremo – za začetek potrebujemo primeren nahrbtnik, kjer mora biti vsa priporočljiva planinska oprema, pomembni pa so tudi udobni in varni planinski čevlji in oblačila.

Pravilna uporaba derez in cepina

Ključni del zimske pohodniške opreme pa so dereze in cepin, pri katerih je pomembno tudi znanje o primerni uporabi.

Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin, in ne planinskih palic, na rokah pa rokavice. "Samo predstavljajte si, da hodite po pobočju naklonine, kot je na Viševnik, ali pa Kamniško sedlo, lahko tudi čez melišče na Durce pod Malo Raduho; po nesreči se z derezo zapnete v hlače in padete. V rokah imate planinske palice ali pa cepin brez rokavic. Pri padcu je ključna prva reakcija, prva sekunda, dve … S palicami se ne boste ustavili, brez rokavic pa boste spustili cepin," je poudaril načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar.

Dereze ali derezice?

Ali izbrati dereze ali derezice? Derezice predstavljajo odločen pripomoček, ki ga včasih uporabijo tudi gorski reševalci – a imajo tudi svoje omejitve. "Derezice se namreč lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot je npr. Pokljuka, Velika planina, kjer izoblikovanost zemeljskega površja ne dopušča večjih zdrsov in je njihov namen zgolj, da ne pademo na položni in poledeneli podlagi. Takoj, ko gremo z derezicami v strmejša pobočja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene z elastiko, poleg tega pa nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe in/ali celo smrti," je opozoril Matjaž Šerkezi.

Izjemno nevarni nepredvidljivi snežni plazovi

Dodatna nevarnost zimskega pohodništva so snežni plazovi, ki so izjemno nepredvidljivi. Ko se pozimi odpravimo v gore, moramo nujno uporabiti plazovni trojček, ki je sestavljen iz plazovne žolne, plazovne sonde in aluminijaste plazovne lopate.

V primeru preživetja zasutja v snežnem plazu je ključnih prvih 15 minut. Tako moramo zasutega prijatelja ali soplaninca s pomočjo omenjenih pripomočkov izkopati zelo hitro in je ključnega pomena to, da tovrstne pripomočke znamo uporabljati.

Slovensko visokogorje je že pod snežno odejo, nevarnost snežnih plazov na 1400 metrih nadmorske višine pa je zmerna, kar pomeni drugo stopnjo po evropski petstopenjski lestvici.

"Z vidika stroke gre za najbolj problematično in nevarno stopnjo, saj jo večina posameznikov prezre v smislu, saj je samo 'dvojka'. Pa vendar smo v zadnjih dneh v gorah opazili veliko nihanje temperature in je bilo nad 1800 metri tudi do 5 °C. Posledično so se v grapah spontano prožili plazovi mokrega snega, predvsem tam, kjer je travna podlaga. Veliko pa je tudi mest z napihanim snegom, ki že ob pičli obremenitvi popustijo in se sprožijo plazovi kložastega snega. Vse omenjene dejavnosti se dogajajo na dokaj majhnem območju, zato je oceno tveganja težko podati. Imamo mesto z mokrim snegom in travno podlago, ki kar kliče po plazovih; le nekaj metrov stran pa se srečamo s trdo in poledenelo podlago," je razmere v gorah predstavil strokovni sodelavec PZS-ja in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

V zadnjih dneh se je v sredogorju in visokogorju zadrževala megla, ki je oteževala orientacijo, poleg tega je bil zaradi dodatne vlage občutek mraza večji kot sicer. "V prihodnjih dneh pričakujemo, da se bo zaradi višjih temperatur čez dan sneg ojužil, proti večeru pa zmrznil. S tem se bodo večale ledene površine, ki predstavljajo nevarnost za zdrs," je še dodal Šerkezi.