Gore so letos pozimi zahtevale visok krvni davek. V enem koncu tedna se je zgodilo šest nesreč s smrtnim izidom, v dveh koncih pa skupaj devet. Zimske razmere bodo trajale še vsaj nekaj mesecev. Obiskovalcev gora je vedno več, znanje, ki ga prinesejo s seboj, pa je žal nezadostno ali pomanjkljivo. Kaj narediti za večjo varnost, na koga se obrniti po pomoč in kaj sodi med zimsko opremo, se je v radijski oddaji Svetovalni servis Jure K. Čokl pogovarjal s Šerkezijem.

Šerkezi je dejal, da vsem obiskovalcem gora ves čas svetujejo eno stvar – da si morajo izbrati primeren cilj. "Ena nedavna nesreča je bila posledica tega, da je nekdo želel pomagati drugemu, preostale pa so bile predvsem posledica neizkušenosti in neznanja uporabe opreme, ki jo lahko kupimo. Slovenski planinci opremo imajo, je zelo kakovostna, vendar pa to opremo uporabljajo nepravilno in z ne dovolj znanja. Znanje lahko pridobimo z leti izkušenj, s številnimi tečaji, usposabljanjem. To ni stvar ogleda enega filmčka na YouTubu ali enega tečaja varnega gibanja v gorah," je opozoril.

Dodal je, da nima smisla s prstom kazati na posameznike, saj mora vsak samega sebe vprašati, kje so njegove meje. "Na omrežjih je veliko fotografij, veliko čudovitih pogledov, a treba je vedeti, kam se odpravljamo. Priprava se vedno začne doma, kjer preverimo vreme in nevarnost snežnih plazov. Sploh zima je zelo kompleksna, zahteva celotnega in izkušenega človeka." Dodal je, da se je treba za nasvet in pravilne informacije vedno obrniti k viru, na stroko. Glede nevarnosti plazov je to agencija za okolje, glede varnega gibanja v gorah planinska zveza in gorski reševalci. "Vse preostalo ima učinek tihega telefona," je bil slikovit.

Šerkezi je tudi opozoril, da se danes napačno in vsepovprek uporablja beseda alpinist. "Alpinist je oseba z izkušnjami, ki je opravila alpinistično šolo, ki traja eno leto. Nato mora najmanj dve leti pridobivati izkušnje kot pripravnik in opraviti določene vzpone. Alpinist postane šele, ko je opravil tudi zahteven preizkus pred komisijo."

"Nekateri, ki so začeli hoditi v hribe pred kratkim, so zdaj glavni vodniki"

Na vprašanje, koga najeti za vodenje v gorah pozimi, saj je ponudbe veliko, je gorski reševalec dal preprost nasvet. Dejal je: "Odpremo stran združenja gorskih vodnikov Slovenije, na kateri so navedene vse kompetentne osebe. Lahko pokličemo tudi na PZS, kjer so tudi našteti vsi primerni vodniki – ne za vse stvari, a se ve, za katere. Vsi samooklicani vodniki niso primerni za varen obisk gora. To vedno lahko preverimo – vsi lastniki z licenco morajo imeti pri sebi izkaznico."

Dodal je, da se danes žal množično pojavljajo posamezniki, ki vodijo ljudi tudi na Triglav, a v derezicah in v neprimerni opremi. "Že na oko vidimo, kako imajo ljudi napačno navezane. Vidimo tudi takšne, ki so začeli v hribe hoditi pred tremi leti in so zdaj glavni vodniki," je še dejal.

Kaj lahko naredimo, ko vidimo, da se je v gorah zgodila nesreča? "Eno izmed osnovnih pravil je, da vedno poskrbimo za svojo varnost in za varnost preostalih udeležencev. Krivulja preživetja je žal takšna, da imamo mi največ možnosti za preživetje. Če smo zraven ponesrečenca, ga zaščitimo pred mrazom, ga premaknemo na varno. Nato pokličemo na številko 112. Gorski reševalci kljub opremi in znanjem naredimo oceno tveganja in ne rinemo v gore na vrat na nos za vsako ceno. Tudi mi moramo poskrbeti za svoje moštvo, da ne spravimo sebe v nevarnost. Danes se na žalost pojavljajo Batmani, junaki teme, ki nato na omrežjih iščejo všečke, kaj vse so naredili. Ampak to ni prav. Nikoli ne skačemo v deročo reko."

V nahrbtniku nujna prva pomoč, svetilka in topla oblačila

Ponovil je še osnovna pravila, kaj sodi pozimi v nahrbtnik. Najprej je dodal, da moramo nahrbtnik vedno imeti, tudi če se odpravljamo na Šmarno goro. "V njem mora biti prva pomoč, ki pa jo je treba znati pravilno uporabiti. Poleg nje sta nujni še naglavna svetilka in topla oblačila. Če se zgodi nesreča, lahko mineta ura, dve in brez takšne opreme lahko zmrznemo. Ne pozabimo tudi na železno rezervo – visokoenergijske ploščice, ki nam služijo v stiski, pa seveda topla tekočina, ki pa naj ne bo alkohol."

V pogovoru sta se dotaknila tudi vprašanja, zakaj se ne zahteva plačilo za gorske reševalce, podobno kot v drugih državah. Šerkezi je dejal, da je pri tem vprašanju treba biti previden. "Pri tem vprašanju nismo unikum v evropskem prostoru. Druge države imajo podoben način reševanja v gorah. Na neki točki se nagibamo k delni profesionalizaciji, kar že poteka v sklopu reševanja, kjer delujejo profesionalne helikopterske ekipe s policijo in vojsko. A helikopter v vseh pogojih ne more leteti, večina nesreč pa se zgodi ravno v slabem vremenu. Te večne dileme niso preproste, zahtevajo podrobno presojo. Bodo pa v prihodnje zagotovo spremembe. Iskati je treba vzorce v tujini, v razvitih alpskih državah, kot sta Italija in Francija."