Sarajevska Romea in Julijo, 25-letna Boška in Admiro, je 18. maja 1993 na nekdanjem mostu Vrbanja med begom ubil ostrostrelec.

Fotografija Srba Boška in Bošnjakinje Admire, ki sta objeta izdihnila na mostu, je preplavila svet.

"Priplazila se je do njega in ga objela. Šele pozneje sem razmišljala, ali se je zavedala, ali jo je bilo strah, ali je vedela, da umira. To, da bo šla, je bila njena odločitev. Mislila je, da je ljubezen močnejša od smrti," v solzah pripoveduje Admirina mama Nejra.

Boško in Admira sta se za pobeg iz mesta odločila po devetih letih zveze. Ameriški novinar Kurt Schork je za agencijo Reuters poročal, da sta se nasprotujoči vojski dogovorili, da par spustita čez most, a da ju je po prestopu z ozemlja pod nadzorom bosenskih sil nekdo ustrelil.

"Lahko bi bilo drugače. V ljubezen se je vmešala vojna. V tem je težava. Takrat ne veljajo nobeni zakoni ljubezni, ne česa drugega, obstaja samo zakon vojne," pravi Admirin oče Zijah.

Ljubezenska zgodba para različne veroizpovedi, o kateri se pišejo pesmi in snemajo filmi, je tudi zgodba o Sarajevu, mestu, ki mu ni mar za vero in narodnost ter simbolu medkulturne strpnosti in človečnosti.

Zadnji objem muslimanke in pravoslavca je upodobljen tudi v sklopu razstave umetnika Safeta Zeca, ki bo na osmih prizoriščih v Piranu in Portorožu na ogled do 30. junija.

Njuno zgodbo je v popkulturi za vedno ovekovečila denimo tudi skupina Zabranjeno pušenje, njeno bistvo in protivojno sporočilo pa je strnila v pesmi s preprostim naslovom "Boško i Admira".