Vojna Bosne in Hercogovine je bila krvava državljanska vojna Srbov, Bošnjakov in Hrvatov, hkrati pa je bila BiH tudi žrtev agresije Srbije in Črne gore ter Hrvaške. Foto: BoBo
Vojna Bosne in Hercogovine je bila krvava državljanska vojna Srbov, Bošnjakov in Hrvatov, hkrati pa je bila BiH tudi žrtev agresije Srbije in Črne gore ter Hrvaške. Foto: BoBo
Koševo - pokopališče v Sarajevo  - 20. let vojne v BiH
Po najnovejših podatkih je umrlo okoli 100 tisoč ljudi, 1,8 milijona ljudi pa je pobegnilo s svojih domov. Dve tretjini mrtvih so našteli med Bošnjaki, četrtino med Srbi, preostanek pa med Hrvati. Foto: BoBo
Koncentracijsko taborišče Omarska
V Evropi so se znova pojavile podobe iz II. svetovne voine: koncentracijska taborišča in shujšani zaporniki ter etnično čiščenje brez milosti. Foto: Reuters

Obleganje Sarajeva se je dejansko začelo že 5. aprila 1992, ko je vojska bosanskih Srbov zavzela sarajevsko mednarodno letališče v naselju Ilidža. Vojna v BiH-u se je uradno končalo 14. decembra 1995 s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma v Parizu.

Vojna v BiH-u je med letoma 1992 in 1995 zahtevala okoli 100.000 smrtnih žrtev, najhujši zločin pa se je zgodill julija 1995 po padcu Srebrenice. Pred očmi nizozemskih pripadnikov modrih čelad so srbske sile pod neposrednim poveljstvom Ratka Mladića odpeljale več kot 8.000 moških in dečkov ter jih v okolici mesta ustrelile.

Rdeči prazni stoli v spomin ubitih "Sarajlij"
V petek bo tako minilo 20 let od začetka obleganja Sarajeva, ki so ga sile bosanskih Srbov izvajale 1.425 dni. To najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini je po uradnih podatkih zahtevalo življenja 11.541 prebivalcev Sarajeva, od tega 1.601 otroka. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi.

Žrtev obleganja Sarajeva se bo prestolnica BiH letos spomnila s posebnim scensko-glasbenim programom z naslovom "Sarajevska rdeča črta". Promet v središču mesta bo v petek ustavljen, vzdolž glavne ulice Maršala Tita pa bodo na dolžini 800 metrov postavili 11.541 praznih rdečih stolov v spomin na ubite Sarajevčane.

"Med stoli bodo tudi manjši, ki simbolizirajo ubite otroke Sarajeva," je povedal avtor in režiser programa Haris Pašović, ki je poudaril: "11.541 ljudi ne bo na koncertu, ker jim je to preprečil strel ostrostrelca ali eksplozija granate."

Prvi spopadi marca, aprila izbruh vojne
Ob začetku obleganja mesta so spopadi potekali že po vsej Bosni in Hercegovini. Izbruhnili so že marca, nekaj dni po tem, ko je ta nekdanja jugoslovanska republika razglasila neodvisnost na podlagi referendumske odločitve. Predsedstvo BiH-a je 8. aprila 1992 v državi razglasilo izredne razmere.

Vojska bosanskih Srbov je na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Na okoliških hribih je bilo postavljenih okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Vsak dan so v povprečju izstrelili 329 granat. Žalosten rekord so dosegli 22. julija 1993, ko so jih izstrelili 3.777.

"Dayton" kroji usodo današnje BiH
Bošnjaške sile so 15. junija 1995 začele ofenzivo za končanje obleganja mesta. Pred dokončno ustavitvijo spopadov 12. oktobra 1995 so konec avgusta z letalskimi silami napadli srbske enote, razporejene okoli mesta. 21. novembra 1995 so predsedniki BiH-a, Hrvaške in ZR Jugoslavije, Alija Izetbegović, Franjo Tuđman in Slobodan Milošević, parafirali mirovni sporazum v Daytonu, ki so ga nato 14. decembra podpisali v Parizu.

Zaradi obstreljevanja Sarajeva je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno oziroma 29-letno zaporno kazen obsodilo nekdanja častnika bosanskih Srbov, Stanislava Galića in Dragomirja Miloševića. Zaradi enakih obtožb v Haagu sodijo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov, Radovanu Karadžiću. Maja pa se bo začelo dolgo pričakovano sojenje poveljniku sil bosanskih Srbov, Ratku Mladiću, ki je najbolj odgovoren za zločine, storjene med obleganjem.

2. april 1992: "Vojna se je začela" - napoved dnevnika Senada Hadžifejzovića


5. april 1992:
Posnetki televizije Yutel ob aprilskem začetku vojne v Sarajevu