Stoli so postavljeni na 800 metrih ceste od večnega ognja do džamije Ali Paše, razvrščeni v 825 vrst. Na njih bi ob današnji prireditvi sedeli prebivalci Sarajeva, če jih ne bi ubile topovske granate ali ostrostrelci bosanskih Srbov.

Postavitev stolov sodi v okvir scensko-glasbenega programa z naslovom "Sarajevska rdeča črta", v okviru katerega bodo popoldne pripravili tudi koncert. Pričakujejo prihod številnih politikov in javnih osebnosti BiH-a, pa tudi delegacij iz tujine, medtem ko so v mestu že medijske hiše z vsega sveta.

V sarajevski Holiday Inn pa se bodo zvečer vrnili nekateri domači in tuji novinarji, ki so med vojno poročali iz BiH-a, med drugim poročevalka CNN-a Christiane Amanpour, fotoreporterji Ron Haviv, Gary Knight in Santiago Lyon ter Ed Vulliamy. Govorili bodo o medijih v vojni in miru. Ob obletnici so na spletni strani Fama collection postavili "virtualni muzej obleganja - umetnost življenja 1992-1996" o izkušnjah ljudi in doživljanju obleganja.
Povod priznanje BiH-a
Obleganje se je začelo, potem ko je mednarodna skupnost priznala neodvisno Bosno in Hercegivino, ki jo je takrat vodil Alija Izetbegović. Srbsko prebivalstvo je vznemiril s svojim manifestom z naslovom Islamska deklaracija. Mnogi Srbi, ki so se počutili ogroženi, so prav zaradi strahu pred islamizacijo države prijeli za orožje, kar je še spodbudilo mednarodno priznanje neodvisne Bosne in Hercegovine.

Vojska bosanskih Srbov je zato 6. aprila 1992 na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto, po mestu pa so smrt med civilisti vseh narodnosti sejali tudi ostrostrelci.

Vsak dan so na mesto in njegove prebivalce v povprečju izstrelili 329 granat, ki so v treh letih in pol obleganja zahtevale visok krvni davek. Med bolj krvavimi dogodki je bila smrt 22 ljudi maja 1992, ko je tankovski izstrelek zadel ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. Na osrednji tržnici Markale je 5. februarja 1994 topovska granata zahtevala 68 življenj.
Najdaljše obleganje v zgodovini
Tankovske granate so uničile več kot 35.000 poslopij v mestu - bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte, mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, v obstreljevanju katere je konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig. Obleganje Sarajeva, ki je trajalo 1425 dni, velja za najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini.

Zaradi obstreljevanja Sarajeva je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno oziroma 29-letno zaporno kazen obsodilo nekdanja častnika bosanskih Srbov Stanislava Galića in Dragomirja Miloševića. Zaradi istih obtožb v Haagu sodijo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Maja pa se bo začelo dolgo pričakovano sojenje poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki je najbolj odgovoren za zločine, storjene med obleganjem.