Težava? Jeleni kar nočejo in nočejo začeti selitve na sveža, zelena rastišča na obali, čeprav jim hrane na zasneženi planoti sredi Laponske že krepko primanjkuje. In ekipa zdaj čaka, utaborjena na planoti z jeleni, prenos pa se je začel v ponedeljek zvečer.
"Čakamo na alfa samico, da se premakne," je za Guardian razložil NRK-jev urednik Ole Rune Hætta. Vse črede severnih jelenov imajo na čelu samice, a ta je očitno malce obtičala na mestu. Več kot tisoč jelenov in še precej več gledalcev pa čaka, da čreda krene na pot.
Prenos v živo na NRK si lahko ogledate na tej povezavi.
Ni čudnega, da je oddaja z naslovom "Reinflytting: Minutt for Minutt" (Selitev severnih jelenov: Minuto za minuto) znotraj snemalne ekipe znana kar kot "nemogoči projekt". "Zamisel je padla pred tremi leti ob skodelici kave v eni od pisarn NRK-ja," pove Hætta in doda, da zdaj nihče noče prevzeti odgovornosti za oddajo, saj je toliko stvari, ki gredo lahko narobe. Denimo, selitveno območje je tako odročno, da ga satelitski signal ne pokriva, zato so se morali pri NRK-ju domisliti nečesa novega. Po večmesečnih pripravah se je ekipa odločila, da vzdolž poti uporabi zrcala, ki bi odsevali signale.
Uporabili bodo tudi brezpilotne letalnike, pa tudi priložnostnega "kamermana", jelenjega samca Muzeta, ki so ga od decembra krotili, da bo zdaj lahko na glavi nosil kamero. Vsaj upajo, da jo bo.
Približati gledalcu laponski vsakdan
Čreda se bo od Šuoššjávrija na severu Norveške napotila do Kvaløye, pot pa naj bi trajala med šest in devet dni. Severni jeleni počivajo na šest ur in zakinkajo za uro, dve ali tri. Prenos v živo bo trajal sedem dni, če pa do takrat jeleni še ne bodo dosegli cilja, se bo prenos nadaljeval na spletu. Bodo pa gledalci vsekakor ujeli enega vrhuncev, ko bo čreda preplavala ožino v Kvaløyi.
Selitve severnih jelenov sicer potekajo že na stotine let, a do zdaj so jih bolj ali manj opazili samo Laponci. "Cilj projekta je Norvežanom približati popolnoma neznan del laponskega vsakdana," je pojasnil Hætta.
Silovit uspeh "počasne TV"
Selitev severnih jelenov je sicer že 11. norveški počasnotelevizijski projekt (ang. "slow TV"). Kot piše Guardian, si NRK nikdar ni predstavljal, kako velika uspešnica bo njihova prva tovrstna produkcija, oddajanje v živo - slikovito potovanje z vlakom od Osla do Bergna (2009), zaradi katerega so gledalci za sedem ur obsedeli pred malimi zasloni. Temu projektu sta med drugim sledila še 12-urno pletenje v živo in sekanje drv. Zadeva je bila tako odmevna, da je norveški svet za jezik "sakte-tv" (počasna TV) celo izbral za besedo leta 2013. Trend se je prijel tudi v Veliki Britaniji, kjer je kar milijon ljudi leta 2015 spremljalo BBC-jevo oddajo All Aboard!, dvourno montažo posnetkov z avtobusa, ki je vozil po Yorkshire Dalesu.
Zakaj je "počasna TV" tako uspešna? Strokovnjaki menijo, da gre za odziv gledalcev na naša vse bolj stresna in hektična vsakodnevna življenja. "Počasna TV nam daje edinstveno izkušnjo, občutek prisotnosti v tem času in prostoru, in mislim, da tu ne gre za specifični norveški pojav," je povedal Rune Møklebust, NRK-jev programski vodja. "Norvežani v resnici niso počasni ... gre bolj za naključje, da se je vse skupaj začelo tu. Dajte gledalcu zgodbo, ki ga bo zanimala in pritegnila, pa boste imeli njegovo pozornost."
Sodeč po odzivih na spletu in družbenih omrežjih, so jelenje selitve Norvežane pritegnile.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje