Slamokrovstvo - izumirajoča obrt

Slamnate strehe so vse bolj priljubljene tudi v današnjih časih. Izkušeni slamokrovec pove, da s slamo krite strehe zdržijo tudi do 30 let. "Trpežnost je odvisna od naklona. Bolj je strmo, dlje drži, tako da zdrži od 25 do 30 let, če je vsaj 50-odstotni naklon," pravi Golnar.

"Za kritino je najbolj trpežna pšenica, danes uporabljamo eno tretjino pirine slame. Iščemo neke stare sorte pšenice, večino pa uporabljamo rženo slamo, ker je dolga in se je pridela največ na hektar," krovec pove glede izbire materialov.

Včasih so del slame, ki so jo potrebovali, lahko kupili, danes pa morajo za to poskrbeti sami: "Danes tega skoraj nihče več ne prideluje, tako da sami orjemo in žanjemo. S takšno žetvijo je tudi veliko dela, saj mora slama ostati cela, ne da se žeti s kombajnom. To slamo sami pridelujemo na 12-15 hektarjih."

Anton Golnar se že dobri dve desetletji ukvarja s slamokrovstvom in je tudi nosilec nesnovne kulturne dediščine. Obrti se je naučil na eni izmed delavnic, ki so potekale v vasi. "Tega pokrivanja streh sem se lotil, ko sem izgubil službo. To je bilo leta 1998, tako da sem 20 let delal sam in v tem času dela priučil tudi svojega sina," pravi.

Sin Janez Golnar obnavlja Kegljičevo hišo v Pleterju

Njegov sin Janez Golnar trenutno dela v muzeju na prostem v Pleterju, blizu kartuzijanskega samostana. Srce muzeja je Kegljičeva hiša iz leta 1833 s črno kuhinjo, na kateri bodo zamenjali slamnato streho.

"Zelo težko je dobiti stare obrtnike, kajti sodobna tehnologija počasi izpodriva te stare obrti. Ne samo slamokrovcev, tudi druge, tako da moramo vnaprej razmišljati, kako bomo kakšne strehe zamenjali," je povedal Simon Udvanc iz Zavoda Historium.

Janez Golnar razkrije, da bodo za obnovo strehe na Kegljičevi hiši potrebovali slamo z dveh hektarjev njiv. "Za tako streho potrebujemo približno dva hektarja na njivi, da jo požanjemo, prečistimo in jo pripeljemo do objekta, potem pa potrebujemo še 12 dni, da jo položimo," pojasnjuje mlajši Golnar.

Dela je veliko, krovcev pa ni. S sodelavcem komaj dohajata vsa naročila. Čeprav je pot od setve do končane strehe dolga in naporna, se z delom in vztrajnostjo da premagati vsako oviro. In za Janeza je njegov poklic način življenja. "Vse je … Služba, užitek, konjiček. Vse je vključeno v enem," nasmejano pove.