Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrastel v pomembno trgovsko središče za živino, je privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od Avstro-Ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad.

"Takrat smo se spremenili v obmejni, periferni kraj z le peščico povezav do drugih mest in število prebivalcev vse od takrat postopoma upada," je povedal župan Ivan Sabolić. Z zelenimi polji in gozdom obdani Legrad leži nedaleč od madžarske meje in ima danes okoli 2250 prebivalcev, polovico manj, kot jih je imel pred 70 leti.

V prvem poskusu je mesto dalo na prodaj 19 praznih hiš in zapuščenih gradenj. Za zdaj so prodali 17 zemljišč. Hiše, ki so na prodaj, so v različno slabih stanjih – ene so na pol ruševine, brez vrat in oken, s stenami, prekritimi s plesnijo.

Mestna občina se je zavezala, da bo plačala 25.000 kun za prenovo vsake, za vsakega novega prebivalca, ki bi si želel kupiti zasebno domovanje, pa bo mesto krilo 20 odstotkov cene ali do 35.000 kun.

Sprejemajo samo mlajše od 40 let

Ključni pogoji pri tem pa so, da so posamezniki ali pari, ki se želijo ustaliti v Legradu, plačilno sposobni in mlajši od 40 let. Prav tako se morajo zavezati, da bodo ostali najmanj 15 let.

Po navedbah Sabolića je ponudba že pritegnila zanimanje iz tujine. "Potem ko so nekateri tuji mediji poročali o naši akciji, smo dobili povpraševanje iz tako oddaljenih držav, kot so Rusija, Ukrajina, Turčija, Argentina in Kolumbija."

A postopki priseljevanja so na Hrvaškem malce zapleteni, zato za zdaj hiše prodajajo zgolj Hrvatom, je pojasnil župan. Kar zadeva zaposlitvene priložnosti v mestu, so prišlekom na voljo zaposlitve v prehrambni industriji, lesni in kovinski industriji.

Danijel Harmničar, mladenič s severa Hrvaške je s soprogo in dvema majhnima otrokoma med tistimi, ki so izkoristili ponudbo Legrada in kupili hišo za eno kuno. "Precej lepše je živeti na svojem kot biti podnajemnik. Ostati 15 let za nas ni težava, saj se ne nameravamo seliti," je povedal za Reuters.