Na debeli četrtek ne smejo manjkati krofi. Foto: BoBo
Na debeli četrtek ne smejo manjkati krofi. Foto: BoBo

Z debelim ali tolstim četrtkom se začne pustni čas v ožjem pomenu, ki bo trajal vse do pustnega torka. Ponekod bodo pusta pokopali šele v sredo, ko se bo začel 40-dnevni post pred veliko nočjo.

Četrtek pred pustnim torkom je po izročilu imenovan tudi mali pust ali mali fašenk, je dejala etnologinja Boža Grafenauer, ki predava na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled. Ta dan so v šali razglasili tudi kot "god debelih ljudi".

Na mizi morajo biti ta dan bogate, mastne jedi, na primer krvavice, pečenice, ričet s svinjskimi rebrci. Značilna jed za debeli četrtek je tudi kuhana svinjska glava ali rilec, ki ga posamezniki in nekatere gostilne še vedno pripravijo, je opomnila. Med sladkimi jedmi na mizi ne smejo manjkati tipične pustne dobrote, kot so krofi, flancati in miške.

Krofi, flancati, miške ...

V Cerknici pa bo tamkajšnji župan danes predal oblast županu Butalskemu. Mesto se bo tako za pustni teden spremenilo v Butale – obljubljeno deželo, v kateri je vsak dan deželni praznik in v kateri ni davkov, ker so glupi, navajajo organizatorji.

Coprnice z bližnje Slivnice bodo prižgale pustni ogenj, program pa vključuje tudi žaganje babe, pri čemer prežagajo hlod. Po pojasnilu prirediteljev so mame v preteklosti poslale otroke gledat, kje žagajo babo, čas do njihove vrnitve pa izkoristile za peko pustnih dobrot.

Žaganje babe ima v Cerknici pustno vsebino, čeprav je to šega, značilna za tretjo sredo po pepelnici oz. sredini postnega časa. V preteklosti so takrat kot babo prežagali hlod ali lutko, ki je v prenesenem pomenu predstavljala postni čas. Sčasoma se je šega ponekod znašla med pustnimi. Obred žaganja babe je prvič izpričan v Italiji v 15. stoletju.