Foto: EPA
Foto: EPA

Kmalu po izpustitvi je Becker povedal za nemško televizijo Sat 1, da ga je eden od sojetnikov "skušal ubiti". Zdaj je v pogovoru s Christiane Amanpour s CNN-a razkril še več podrobnosti.

"Krasen občutek je biti zunaj. Svobodo ceniš šele, ko si bil enkrat zaprt, veste. To je popolnoma drugačno življenje, popolnoma drugačen svet. Zdaj sem zunaj že več kot tri mesece in sem samo srečen, da sem živ in lahko govorim z vami," je povedal 55-letni nekdanji športni zvezdnik.

“Življenje v zaporu je zelo nevarno. Preden sem šel noter, sem si pogledal nekaj filmov, da sem se malce pripravil, ampak kaj takega nisem pričakoval. Zelo strašljivo je. To je resnična kazen. Mislim, zapor je mišljen kot tak, ampak res je kazen, da ti vzamejo svobodo, tvoj vir preživetja. Edina valuta, ki jo imaš, je tvoj značaj in osebnost – dobesedno – in bolje zate je, da se spoprijateljiš z močnimi fanti, ker potrebuješ zaščito, potrebuješ skupino ljudi, ki skrbijo zate."

Sorodna novica Boris Becker v Ljubljani: "Po tenisu sem se usmeril v ženske - slaba poslovna odločitev"

Bum! Bum! Svet proti Borisu Beckerju

Šestkratni zmagovalec turnirjev za grand slam se je z Amanpourjevo pogovarjal pred premiero novega dokumentarnega filma o svojem življenju in karieri z naslovom "Bum! Bum! Svet proti Borisu Beckerju".

Dokumentarec v dveh delih, ki ga bo Apple TV prikazal 7. aprila, je delo z oskarjem nagrajenega režiserja Alexa Gibneyja in z oskarjem nagrajenega producenta Johna Battseka, ki sta imela poseben dostop do Beckerja dobra tri leta do njegove obsodbe aprila 2022.

"Posneti dokumentarec o Borisu me je pritegnilo, ker sem bil velik navdušenec nad tenisom, Boris pa je eden največjih teniških igralcev vseh časov," je povedal Gibney Amanpourjevi.

“Tako, da ko je John Battsek pristopil do mene in me vprašal, če sem zainteresiran, sem mu odvrnil, da je bila že samo omemba Borisa dovolj, da pristanem. Druga stvar, ki me je pritegnila, pa je, da sem videl Borisa zaigrati v gostujoči vlogi v filmu Ljubezen pomeni nič in redko je, da neki športnik Borisovega kova govori o športu tako elokventno, kot to zna on – in tudi o psiholoških elementih tenisa. Tako da me k zgodbi ni pritegnil samo Borisov talent za šport, ampak on kot pripovedovalec.”

Dokumentarni film ponuja razmislek o Beckerjevem strmem vzponu med zvezde po zmagi v Wimbledonu pri rosnih 17 letih in njegovem turbulentnem zasebnem življenju. Becker je skupno osvojil 49 turnirjev, vključno šest grand slamov in olimpijsko zlato, nato pa postal teniški komentator in trener, ki je na neki točki bedel tudi nad Novakom Đokovićem.

Becker s partnerico Lilian de Carvalho Monteiro na premieri dokumentarnega filma Bum Bum na Berlinalu prejšnji mesec. Foto: EPA
Becker s partnerico Lilian de Carvalho Monteiro na premieri dokumentarnega filma Bum Bum na Berlinalu prejšnji mesec. Foto: EPA

Gibneyja je pritegnila zgodba Beckerjevega vzpona in padca, pa tudi njegove vrnitve, potem ko je bil že odpisan.

"Začeli smo raziskovati malce globlje nekatere od okoliščin, ki so vodile Borisa v zapor, posneli smo dolg intervju z njim le tri dni pred izrekom obsodbe, ko še nismo vedeli, kaj bo z njim. V tistem trenutku je imel zelo iskren preblisk o svojem življenju, kar v filmu naredi zelo močen vtis, celotna zgodba pa je nekakšna zgodba o odrešenju," je povedal Gibney. "Da, naredil je nekaj napak, plačal je zanje, zdaj pa ima priložnost, da spiše novo poglavje."

Becker na življenje gleda prek teniških metafor. "V tenisu, kot v življenju, stvari niso bile nikdar lahke in vedno sem se malce boril," se spominja Nemec.

"Ampak najpomembnejša točka je zadnja točka, ne prva, moj načrt pa je osvojiti zadnjo točko. To je bilo vodilo v mojem profesionalnem življenju in je vodilo v zasebnem. Da, grem čez veliko viharjev in pretresov, včasih iz pravih, včasih iz napačnih razlogov. Ampak nikdar ne obupam. Poplačal sem dolgove in sem pripravljen na vrnitev."

Becker pravi, da je imel v zaporu dovolj časa za razmislek in je veliko razmišljal o napakah, ki jih je storil, ampak da se kaj dolgo ni smilil sam sebi, saj da je moral naslednji dan vstati "in dobesedno preživeti". Življenje v zaporu označuje za "vsakodnevni boj za preživetje".

Pravi, da je v zaporu razmišljal tudi o lepih spominih, kot je bila njegova zmaga nad Andrejem Agassijem v polfinalu Wimbledona leta 1995. "Če te zapor ne prisili k ponižnosti, ne vem, kaj te bo," meni. "Ko dobesedno izgubiš vse in te strpajo v utesnjeno celico za 231 dni, če te to ne naredi ponižnega, potem si tako ali tako izgubljen."