Princ Filip (10. 6. 1921 – 9. 4. 2021). Foto: EPA
Princ Filip (10. 6. 1921 – 9. 4. 2021). Foto: EPA

"Njeno veličanstvo kraljica je z globoko žalostjo naznanila smrt svojega ljubljenega moža, njegovega kraljevskega visočanstva princa Filipa, vojvode Edinburškega," so sporočili z britanskega dvora in dodali, da se kraljeva družina pridružuje ljudem po svetu, ki žalujejo ob izgubi princa. Junija letos bi dopolnil 100 let.

Britanski dvor je odet v žalost. Foto: Reuters
Britanski dvor je odet v žalost. Foto: Reuters

Z dvora so še sporočili, da je umrl mirno. V skladu z njegovimi željami ga ne bodo pokopali z državniškimi častmi, prav tako se javnost ne bo mogla posloviti od njega, njegova krsta bo do pogreba v kapeli St. George na gradu Windsor. Javnost naprošajo, naj se zaradi pandemije covida-19 pogreba ne udeležujejo, več podrobnosti o pogrebu pa še sledi.

Pred kratkim prestal poseg na srcu

Princ se je sredi marca vrnil domov po večtedenskem bivanju v bolnišnici. Takrat so sporočili, da se princ počuti dobro. Na zdravljenje so ga sprejeli zaradi infekcije, pozneje pa je uspešno prestal tudi poseg na srcu.

Foto: EPA
Foto: EPA

Princ Filip je bil ena ključnih osebnosti na britanskem dvoru, na katero se je kraljica lahko obrnila in ji zaupala. "Preprosto je bil moja moč in v vseh teh letih je to tudi ostal," je kraljica leta 1997 ob praznovanju 50. obletnice poroke javno izkazala ljubezen svojemu življenjskemu sopotniku.

Odzivi: Filip je bil mojster pomirjanja ljudi

Vrstijo se odzivi ob žalostni novici. Britanski premier Boris Johnson je sporočil, da se bodo vojvode spominjali predvsem po njegovi neomajni podpori njenemu veličanstvu kraljici vsak dan njene vladavine, pa tudi kot moža, ki ji je dajal moč več kot 70 let. "Pomagal je voditi kraljevo družino in monarhijo, da je to ostala institucija, ki je nesporno nujna za ravnovesje in srečo britanskega nacionalnega življenja."

Foto: Twitter
Foto: Twitter
Za pokojnim princem Filipom žaluje ves svet

Canterburyjski nadškof Justin Welby je prav tako izrazil sožalje ob prinčevi smrti. "Princ Filip je 73 let stalno kazal svojo neomajno podporo in neutrudno zvestobo njenemu visočanstvu kraljici," je sporočil. Glede osebnih stikov s Filipom se je nadškof spomnil, kako so ga vedno navduševali prinčeva volja do življenja, radovednost in sposobnost komuniciranja z raznimi ljudmi. "Bil je mojster pomirjanja ljudi in dajal jim je občutek, da so se počutili posebne."

Odzval se je tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, na Twitterju je zapisal: "V imenu Republike Slovenije izrekam Njenemu Veličanstvu kraljici Elizabeti II. in državljanom Združenega kraljestva iskreno sožalje in sočutje ob smrti Njegove Kraljeve Visokosti vojvode Edinburškega."

Umrl princ Filip
Filip (v sredini) s sošolci v Parizu. Foto: AP
Filip (v sredini) s sošolci v Parizu. Foto: AP

Filip zaslovel, ko je očaral Elizabeto

Rodil se je kot dansko-grški princ, odraščal kot praktično osiroteli mladenič v materini domovini Angliji, zares pa je zaslovel, ko je očaral eno najvplivnejših žensk na svetu, kraljico (takrat še princeso) Elizabeto in ji stal ob strani več kot sedem desetletij, zaradi česar je dolgo kraljeval na vrhu seznama najdlje živečih princev soprogov.

Misli našega naroda morajo danes biti usmerjene k njenemu veličanstvu in njeni družini.

Boris Johnson, britanski premier

Filip, vojvoda Edinburški in mož britanske kraljice, se je rodil 10. junija 1921 na Krfu kot princ Filipos, peti otrok in prvi sin grško-danskega princa Andreja (brata grškega kralja Konstantina) in princese Alice Battenberške, pravnukinje britanske kraljice Viktorije. Ko je bil star 18 mesecev, je družina ob pomoči Aliceinih sorodnikov, med njimi kralja Jurija V., zbežala iz Grčije v Anglijo, kjer pa ni ostala dolgo, na koncu so Andrej, Alice, njune štiri hčerke in mali Filipos zatočišče našli v Parizu pri očetovem bratu in njegovi ženi.

Zaročna fotografija. Foto: AP
Zaročna fotografija. Foto: AP

Pretirana varčnost ali zgolj realnejše dojemanje razkošja?

Razkorak med življenjem v razkošni vili na Krfu, kot pritiče družini kraljevega brata, in novimi okoliščinami, ko so morali shajati s precej manj, je močno vplival na Filipova najzgodnejša leta – ker družina ni nikoli imela denarja, se je menda zelo hitro naučil, kako varčevati. Do pozne starosti se ga je tako držala oznaka skopuški, precej postrani pa so ga zaradi (po njihovi oceni pretirane) varčnosti gledali tudi ženini sorodniki in številni svetovalci, je v biografiji princa Filipa z naslovom Young Prince Philip med drugim zapisal Philip Eade.

Ko je bilo Filipu devet let, so njegovo mater, od rojstva gluho Alice, ki si ni nikoli zares opomogla od izgona iz Grčije, prisilno hospitalizirali zaradi shizofrenije oz. manične depresije v psihiatrični bolnišnici v Kreuzlingenu ob Bodenskem jezeru (Švica). Od družine takrat že povsem odtujeni Andrej je Filipa zato poslal v Anglijo k ženinim sorodnikom na čelu z babico Victorio Mountbatten.

Elizabeta in Filip praznujeta 73 let zakona, čestitali so jima tudi pravnuki

Dečka sta praktično posvojila materin starejši brat George, markiz Milford Haven, in njegova žena Nada, pravnukinja slovitega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. A le nekaj let pozneje je markiz umrl zaradi levkemije, Filipovo vzgojo pa je prevzel njegov drugi stric, političnih ambicij poln Dickie Mountbatten.

Elizabeta in Filip na poročni dan, 20. novembra 1947. Foto: AP
Elizabeta in Filip na poročni dan, 20. novembra 1947. Foto: AP

Leta čakala dovoljenje za poroko

Leta 1934 je na poroki grške princese Marine in vojvode Kentskega spoznal takrat osemletno princeso Elizabeto. Znova sta se srečala pet let pozneje, ko je bila Elizabeta že prestolonaslednica (njen oče je namreč po bratovi abdikaciji prestol prevzel leta 1936), in bila drug nad drugim povsem očarana. Filip, praktično osiroteli in bolj ali manj obubožani častnik kraljeve mornarice, in 13-letna princesa sta si začela dopisovati. Ko sta se med vojno nekajkrat srečala na družinskih dogodkih, je simpatija sčasoma preraščala v ljubezen. Kljubovala sta pomislekom in pritiskom njene družine in kraljevih svetovalcev ter po koncu druge svetovne vojne le dobila kraljev blagoslov za poroko, ko je Elizabeta dopolnila 21 let.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Čeprav del britanske aristokracije nad princesino izbiro moža ni bil navdušen tako zaradi Filipovih vezi z nacistično Nemčijo (vse njegove sestre so bile namreč poročene s člani nemškega plemstva, ki so podpirali Hitlerja) kot zaradi vpliva, ki ga je imel nanj Dickie Mountbatten, sta vztrajala pri zvezi in julija 1947 najprej dočakala zaroko, novembra istega leta pa še poroko. Ob tej priložnosti je Filip pretrgal vse uradne vezi z danskim oz. grškim dvorom in prestopil v anglikansko vero, kralj pa mu je kot poročno darilo podelil naziv vojvode Edinburškega.

Ponižujoča debata o priimku

Eno leto po poroki se jima je rodil prvorojenec, princ Charles, dve leti pozneje pa še princesa Anne. Prva velika preizkušnja za njun zakon je bila smrt njenega očeta Jurija VI. februarja 1952. Elizabeta si je namreč morala izbrati ime (obdržala je rojstno ime), odločiti pa se je morala tudi, kateri priimek bo nosila. Medtem ko je njen mož vztrajal, da bodo njegovi otroci nosili njegov priimek, sta njena mati, kraljica Elizabeta mati, in babica, kraljica Mary, vztrajali, da mora kraljeva hiša ostati Windsor. Ko se je v "debato" vmešal še takratni ministrski predsednik Winston Churchill, je Elizabeta popustila pritiskom in se strinjala, da se bo še naprej pisala Windsor, isti priimek pa bodo nosili tudi njeni otroci.

S starejšima otrokoma, Charlesom in Anne. Foto: AP
S starejšima otrokoma, Charlesom in Anne. Foto: AP

Filip je bil besen, ker je postal "edini človek v državi, ki ne sme dati svojim otrokom svojega priimka, vreden pa je toliko kot preklemanska ameba". A ga je Elizabeta nekaj let pozneje, ko je brez kakšnega posebnega pompa izdala odlok, po katerem njuni otroci (le nekaj dni po tem se je rodil Andrew, štiri leta pozneje pa še Edward) nosijo oba priimka, precej pomirila. A zgodba o priimku je bila šele začetek. Pri enaintridesetih, ko je njegova pet let mlajša žena postala kraljica, je moral pustiti službo pri mornarici in se posvetiti "delu" princa oz. kraljičinega soproga. Ker je slovel po svoji očarljivosti, pa tudi veselju do življenja, so se kar nekajkrat pojavile govorice o njegovih skokih čez plot. A ne glede na to, kdo je bila trenutna "druga ženska" iz govoric, jih ni nihče nikoli potrdil, Filip jih je vztrajno zavračal, kraljica pa je modro molčala.

Pokrovitelj skoraj 800 organizacij, opravil več kot 22.000 zadolžitev

Kraljica in Filip sta bila poročena več kot sedem desetletij. Foto: AP
Kraljica in Filip sta bila poročena več kot sedem desetletij. Foto: AP
Foto: Reuters
Foto: Reuters

Več let je trajalo, preden je Filip našel svoje poslanstvo v številnih dobrodelnih in drugih organizacijah, z navdušenjem pa se je posvečal tudi novim tehnologijam in ravno njemu gre zahvala za drobne s časom skladne korake, ki jih je delala kraljica – od skoraj revolucionarnega televizijskega prenosa kronanja in drugih pomembnih dogodkov, ki so sledili, do prvega kraljičinega TV-nagovora. Na splošno velja za tistega, ki je monarhijo in kraljico približal ljudem.

Do (pričakovane) upokojitve na začetku maja 2017 je veljal za enega najbolj "zaposlenih" članov kraljeve družine, saj se je v skoraj 70 letih udeležil kot 22.000 uradnih prireditev, 637-krat je odpotoval na uradni obisk v tujino, napisal 14 knjig, bil pokrovitelj skoraj 800 organizacij, sočasno pa ves čas zagotavljal oporo svoji ženi Elizabeti in otrokom, čeprav mu je prvorojenec v mlajših letih menda močno zameril neposrednost in kritičnost.

Filipizmi, slovite neposredne (in povsem neprimerne) izjave

Foto: Reuters
Foto: Reuters
Princ Filip praznuje že 99. rojstnodnevni jubilej

Britancem se je Filip v spomin zapisal predvsem po svojih neposrednih, dostikrat politično povsem nekorektnih izjavah, zaradi česar so ga oboževali in se mu hkrati tudi posmehovali. Tako je leta 1980, ko se je med potovanjem po Kitajski srečal z britanskimi študenti, pripomnil: "Če boste predolgo tukaj, boste dobili poševne oči." Podobno neprimerna opazka mu je ušla med obiskom Škotske leta 1999, ko je videl slabo pritrjeno električno omarico: "Tole je pa videti, kot bi jo namestil kak Indijec."

Leta 2002 je v Avstraliji predstavnika staroselcev vprašal, ali še vedno mečejo kopja drug v drugega, leto prej pa je močno užalil 13-letnega fantiča, ko mu je ta na vprašanje, kaj želi postati, ko bo odrasel, odgovoril, da bo astronavt. Filip mu je odločno odvrnil, da je za kaj takšnega preprosto predebel.

Na še enem potovanju po celini "tam spodaj" nekaj let prej je študenta, ki se je vrnil s pohoda po Papui Novi Gvineji, vprašal: "Torej, te le niso pojedli?" Ena bolj legendarnih pa je stara že pol stoletja: leta 1967 so ga vprašali, ali bi želel odpotovati v Moskvo in omiliti napetosti zaradi hladne vojne. Odgovoril je: "Zelo rad bi šel v Rusijo, čeprav so prasci pobili pol moje družine."

Zadnja leta se je le redko pojavil v javnosti. Foto: EPA
Zadnja leta se je le redko pojavil v javnosti. Foto: EPA

Še pri 97 letih vozil avtomobil, a tudi povzročil prometno nesrečo, ki bi se lahko končala tragično

Od upokojitve pred štirimi leti se je le redko pojavljal v javnosti, še največ se je o njem poročalo pred dvema letoma, ko je bil vpleten v prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana voznica drugega avtomobila. Po tem dogodku se je (po pritisku javnosti) odpovedal vožnji.

Foto: Reuters
Foto: Reuters
V stotem letu starosti umrl britanski princ Filip