Dusterja, ki v osnovi prihaja iz Daciine tovarne v Pitestiju, so v papeški avtomobil predelali pri Daciinem oddelku za izdelavo prototipov in avtomobilov za posebne namene v Pitestiju ter pri romunskem karoseristu Romturingia iz Brasova.

4,34 metra dolg in 1,80 metra širok papeški avtomobil je opremljen s petimi sedeži, med katerimi je posebno udoben sedež za papeža v zadnji vrsti.

Namenili so mu tudi posebne dodatke in rešitve, ki so bili potrebni za uporabo dusterja v vlogi papeškega avtomobila. Med drugim so to velika sončna streha, odstranljiva steklena nadgradnja za posebne priložnosti, 30 milimetrov manjša oddaljenost dna od tal, ki omogoča lažji vstop potnika, kakor tudi notranji in zunanji dodatni podporni elementi.

Duster sicer ni edini avtomobil, ki ga trenutno uporablja papež Frančišek. Nagnjenost k bolj skromnim prevoznim sredstvom je pokazal že ob izvolitvi za papeža, ko se je skupaj z drugimi kardinali v hotel namesto v papeški limuzini odpeljal z minibusom, kot kardinal pa je pogosto uporabljal sredstva javnega prevoza. Med drugim se je vozil s fordom focusom, renaultom 4, jeepom wranglerjem in fiatom 500L.

Papeški avtomobil sicer velja za naslednika "sedia gestatoria", nosilnice, na kateri so papeža tradicionalno nosili med cerkvenimi ceremonijami in jo je zadnji uporabil papež Janez Pavel I. Vse od začetka dvajsetega stoletja so različni avtomobilski proizvajalci pripravljali posebne avtomobile za papeža. Najbolj znani so sicer bili papeški avtomobili na osnovi Mercedesovih terencev, a niso bili edini, saj je vedno uporabljal tudi avtomobile drugih znamk.