Foto: MMC RTV SLO/Newspress

Lagondo je v Angliji ustanovil Američan Wilbur Gunn, ki je poleg zanimanja za mehaniko gojil tudi pevsko kariero. V Anglijo je namreč prispel kot operni pevec. Zgradil je parnik Giralda, ki je bil menda med najhitrejšimi na Temzi, ter leta 1989 začel v zimskem vrtu svoje hiše izdelovati motocikle. Ime Lagonda sicer izhaja iz indijanskega imena za četrt Buck Creek v Springlfieldu v Ohiu, kjer je Gunn odraščal. V delavnici je sčasoma začel izdelovati tudi uspešne trikolesnike.

Prvi "pravi avtomobil" 16/18 hp lagonda tourer je izdelal leta 1909 in z njim nastopil na dirkališču Brooklands, prihodnje leto pa je že zmagal na vzdržljivostni dirki Moskva-St. Peterburg. Zmaga na prestižni dirki mu je prinesla predvsem veliko naročil iz Rusije, zato se je pri izdelavi avtomobilov posvetil predvsem ruskemu trgu in še istega leta odprl prodajalni v St. Peterburgu in Moskvi. Angleško je odprl šele dobro leto za ruskima. Leta 1913 je začel izdelovati tudi model 11.1, majhen avtomobil, pri katerem je popolnoma opustil šasijo in izdelal samonosno karoserijo iz jeklene pločevine. Sprva je bil na voljo v dvosedežni, od leta 1914 pa še v štirisedežni različici.

Foto: MMC RTV SLO/Newspress

Po prvi svetovni vojni brez ustanovitelja

Med prvo svetovno vojno je Lagonda izdelovala predvsem topovske granate, po njej pa se je vrnila k modelni liniji 11.1., ki so ji pod imenom 11.9 kmalu podaljšali medosno razdaljo. V dvajsetih letih, tedaj že brez Gunna, saj je umrl leta 1919, so Lagondini lahki avtomobili postajali vse težji in leta 1925 je model 12/24 dobili celo zavore na prednjih kolesih. Tedaj je predstavila tudi prvi pravi športni model 14/60. Lagonde so hkrati slovele tudi kot zelo zanesljivi in trpežni avtomobili, ki so poosebljali strast edvardijanskega obdobja po doseganju novih rekordov in raziskovanju novih ozemelj, saj so se brez težav lotevali tudi zelo težkih čezcelinskih odprav.

Lagondini avtomobili in motorji so konec dvajsetih let postajali vse večji in leta 1933 je na avtomobilskem salonu v Londonu končno predstavila športni model M45 s 6-valjnim 4,5-litrskim motorjem. Aristokrat in avtomobilski navdušenec Edward Russell, lord de Clifford, se je z njim odpeljal iz Dieppa v Brindisi, pri tem za štirinajst ur premagal ekspresni vlak in izzval medijsko senzacijo. M45 je hitro postal znan kot avtomobil za salonske športnike, saj je bil hiter in zmogljiv, hkrati pa tudi dovolj udoben. Imel je največji motor v svojem razredu, zato je pritegnil tudi ljubitelje hitre vožnje, kot je bil svetovni rekorder v vožnji avtomobila sir Malcolm Campbell. Lagonda je tedaj že redno sodelovala na vztrajnostnih avtomobilskih dirkah in junija 1935 je olajšana različica modela M45 celo zmagala na dirki 24 ur Le Mansa.

Foto: MMC RTV SLO/Newspress

Lagondini avtomobili in motorji so konec dvajsetih let postajali vse večji in leta 1933 je na avtomobilskem salonu v Londonu končno predstavila športni model M45 s 6-valjnim 4,5-litrskim motorjem. Aristokrat in avtomobilski navdušenec Edward Russell, lord de Clifford, se je z njim odpeljal iz Dieppa v Brindisi, pri tem za štirinajst ur premagal ekspresni vlak in izzval medijsko senzacijo. M45 je hitro postal znan kot avtomobil za salonske športnike, saj je bil hiter in zmogljiv, hkrati pa tudi dovolj udoben. Imel je največji motor v svojem razredu, zato je pritegnil tudi ljubitelje hitre vožnje, kot je bil svetovni rekorder v vožnji avtomobila sir Malcolm Campbell. Lagonda je tedaj že redno sodelovala na vztrajnostnih avtomobilskih dirkah in junija 1935 je olajšana različica modela M45 celo zmagala na dirki 24 ur Le Mansa.

Avtomobilnost

V Lagondi se zaposli W. O. Bentley

A eno so bili športni uspehi drugo pa finančna stabilnost, saj je Lagonda tedaj zašla v težave. Pred polomom jo je rešil Alan Good, karizmatični britanski odvetnik, ki je zaposlil tudi W. O. Bentleyja, ustanovitelja tovarne Bentley, ki se v njej po njeni združitvi z Rolls-Roycem ni več dobro počutil. Skupaj sta razvila LG45, ki je predstavljal vrh tedanje avtomobilske tehnike, ter imel tudi Bentleyjevo mojstrovino, 4.480-kubični motor V12. Takšne lagonde so v tridesetih letih izražale popolno uglašenost med tehniko in videzom, najvidnejša predstavnika pa so imele v impozantnih modelih V12 in LG6 iz leta 1937. Bentley je tik pred vojno razvil tudi nov šestvaljni motor, ki pa je svojo vlogo odigral šele po njej.

Foto: MMC RTV SLO/Newspress

Leta 1947 je Lagondo skupaj z Aston Martinom kupil David Brown, ki je obe tovarni združil. K odločitvi za nakup naj bi ga vodila prav Bentleyjevo tehnično znanje in njegov 2,6-litrski šestvaljni motorji z odmično gredjo nad motorno glavo, pa tudi oblikovalska spretnost Lagondinega dolgoletnega oblikovalca Franka Feeleyja.

Povezava z Aston Martinom

Feeley je oblikoval tudi prvo Lagondo iz časa sodelovanja z Aston Martinom, model 2.6 litre, ki so jo izdelovali v letih 1948-53. Bentleyev 2,6-litrski motor so sicer pozneje uporabili tudi v aston martinih DB2 in DB214. Konec leta 1952 so model 2.6 litre povečali na 3.0 litre. Prvotni dvovratni limuzini sta se kmalu pridružila še štirivratna limuzina in kupe z zložljivo streho, leta 1956 pa so ga rahlo prenovili in izdelovali še dve leti.

Foto: MMC RTV SLO/Newspress

V začetku šestdesetih let so izdelali 55 primerkov lagonde rapid, elegantne štirivratne limuzine, ki si je veliko sestavnih delov delila z aston martinom DB4, konec desetletja pa je Aston Martinov glavni oblikovalec William Towns razvil štirivratno limuzino na osnovi aston martina DBS, ki so jo v sedemdesetih letih izdelali le v sedmih primerkih.

Towns je oblikoval tudi aston martin lagondo, ki so jo predstavili leta 1976 in jo izdelovali vse do leta 1989. Šlo je za nekonvencionalni klinasto oblikovan avtomobil z obilo elektronike in 5,3-litrskim motorjem V8, ki ga je pognal do končne hitrosti 230 km/h. Radi so ga imeli predvsem bližnjevzhodni naftni šejki.

Foto: MMC RTV SLO/Newspress

V iskanju identitete

S tem se je zgodovina Lagonde začasno tudi končala, saj so leta 1993 predstavili le še Ghijino študijo vignale, leta 1994 so izdelali zares majhno serijo lagonde virage saloon in shooting brake, pred dobrim desetletjem so napovedali, a nikoli izdelali, zelo športnega terenca, videti pa je, da so pri Aston Martinu zanjo zdaj končno našli vlogo znamke razkošnih električnih avtomobilov.