Ustava Republike Slovenije pravi, da je vsakemu državljanu
Ustava Republike Slovenije pravi, da je vsakemu državljanu "zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic". V ta pravni okvir pa bi verjetno lahko postavili tudi pravico do primernega osebnega prostora, ki pa se seveda spreminja glede na odnos, ki ga imamo z osebo, s katero govorimo. Foto: EPA

Sreča našega kulturno zgodovinskega območja je, vsaj v primeru manjše verjetnosti širjenja prenosljivih bolezni, da se je ta vzorec pozdravljanja v naše poslovno in prijateljsko življenje preselil šele nedavno. Pravzaprav ne šteje niti toliko let kot naša država. Pa tudi način, nagib in izvedba tega početja niso taki kot pri naših sosedih. K nam se objemanje, moško trepljanje, žensko mehko stiskanje in blago prijateljsko poljubljanje ni naselilo, kot bi človek nemara pričakoval, prek Kopra in Gorice, ampak prek Brnika. In sicer v času, ko je bil ta še dnevno letalsko povezan z Brusljem.

Iz Bruslja z ljubeznijo
Pri nas torej ne gre za enako genetsko osnovo, nagib in tudi izvedba pozdravljanja, objemanja in poljubljanja ob začetkih sestankov in drugih druženj ljudi. Na tak način si medsebojno in seveda okolici izpovejo večjo bližino, povezanost, ujemanje in naklonjenost kot z drugimi. Nam pa ta, pri nas še relativno mlad koncept komuniciranja ponuja zanimivo priložnost tudi za dvig prometne varnosti.

Na kakšni razdalji se pogovarjamo?

Ameriški antropolog Edward Hall, ki velja za očeta znanstvenega proučevanja medkulturne komunikacije, je razvil tudi koncept proksemike, ki opisuje prostor, ki si ga običajno vzamemo pri neposredni medsebojni komunikaciji. Več let je proučeval okvire socialnega prostora in na koncu razmisleke sklenil z ugotovitvijo, da se ga da v resnici zelo natančno omejiti. Ločil je tri dele; intimni prostor, ki je namenjen dobrim prijateljem, družini in partnerjem, meri 45 cm, osebni prostor za znance, sodelavce in sošolce meri med 45 in 120 cm, v socialni prostor, ki se razteza 120 cm od našega telesa in dlje, pa spustimo neznance.

V prometu pogosto govorimo o kulturi vožnje in za to ni presenečenje, da se s to temo radi spogledujemo tudi v Avtomobilnosti. Prvi postanek na poti tega razmisleka pa praviloma naredimo že pri opredelitvi definicije kulture v prometnem kontekstu.

Avto že desetletja zbližuje ljudi
Za avto namreč velja, da je v preteklem stoletju množicam dal to, ker je bilo pred tem v celotni zgodovini človeštva namenjeno le bogatim ali tistim z zelo nemirnim popotniškim duhom. Množicam je ponudil potovanja, skrajšal je razdalje med kraji, zbližal ljudi in na osebni ravni ponudil izkustvo tega, kako je drugje, kako se tam živi, dela, oblači, vede … Še danes, ko smo navdušeni nad tem, da se lahko prek malih kamer na telefonu ali računalniku v živo pogovarjamo s prijateljem na drugem koncu planeta vemo, da prostora in ljudi na drugi strani povezave ne začutimo in ne spoznamo na enak način, kot če bi tudi fizično skupaj.

Tako, kot se danes sprašujemo, ali bodo današnji osnovnošolci, ki se v času koronašolanja na domu dobivajo namesto na šolskem igrišču v aplikaciji Zoom, svojim otrokom čez dvajset ali trideset let težko razložili, da so nekoč šli ljudje res v šolo. Celo peš. Tako analogno. Čez cesto, mimo ljudi, ki niso imeli mask na obrazih in rok v rokavicah.
Kultura vožnje, objemanje in varnostna razdalja

Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne upošteva varnostne razdalje, z globo 200 evrov voznik motornega vozila, ki ne vozi na ustrezni varnostni razdalji, in z globo 300 evrov voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku se izrečejo tudi tri kazenske točke. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO
Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne upošteva varnostne razdalje, z globo 200 evrov voznik motornega vozila, ki ne vozi na ustrezni varnostni razdalji, in z globo 300 evrov voznik motornega vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim znakom. Vozniku se izrečejo tudi tri kazenske točke. Foto: Miha Merljak, MMC RTVSLO

Švedski objemi so drugačni od italijanskih
Sreča, vsaj kar se prometne varnosti tiče, je torej ta, da smo se mi začeli objemati in poljubljati šele nedavno. Pa da smo pri tem še danes precej slovensko okorni, včasih plaho negotovi in spet drugič neskončno evforični. Kot da sta patent za kranjsko klobaso in objemanje neizpodbitno naša domislica. Evropa je po vozniški kulturi, vzorcih obnašanja, strpnosti, razlogih za spoštovanje pravil in načinu izkazovanje empatije do drugih udeležencev zelo raznovrstna. Razlike nas bogatijo, na tem počiva ustanovna ideja evropske bratovščine, a ko pride do prometa, pravil in vedenja v njem, so prevelike razlike med nami lahko tudi razlog za nesreče.

Na kakšni razdalji vozimo?

Pri 100 kilometrih na uro je najkrajša varnostna razdalja 54 metrov, pri 130 kilometrih na uro pa 72. Vsak pa lahko minimalno razdaljo izračuna tako, da kilometre na uro množi s 1000 (da dobimo metre) in dobljen rezultat deli s 3600 (da dobimo sekunde). Tako dobimo, koliko metrov na sekundo prevozimo. Nato pomnožimo z dva, da dobimo varnostno razdaljo.

Problem seveda ni v pravilih, ta so skoraj popolnoma identična povsod, kamor se z avtom odpravimo. Tudi v kaznovanju ne toliko, dobro znano je, katere so tiste države, kjer obstaja večja verjetnost, da nas ujamejo, in kje se za prekrške plača hitro in veliko. Vedenje, empatija, uvidevnost, povezanost in bližina se v vožnji začutijo tudi znotraj dogovorjenih pravilih, kaj šele v mehkem območju prilagajanja pravil trenutnim potrebam, željam in temperamentu vožnje. Tako se na primer italijanski, francoski in španski vozniški utrip čuti popolnoma drugače kot švedski, nemški ali danski. Tako, kot so švedski in italijanski objemi drugačni.

Kako do dveh sekund?

Pravilo dveh sekund in s tem varnostno razdaljo do avtomobila lahko določimo tako, da si ob robu vozišča izberemo nek predmet ali kakšno drugo orientacijsko točko, prometni zank ali na primer nadvoz. Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom vozila prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: "Enaindvajset, dvaindvajset." Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo. Če ga prevozimo prej, je naša varnostna razdalja premajhna.

Spoštujmo tudi avtomobilsko razdaljo
Mogoče so videti podobno, tako kot je od daleč podoben tudi promet. Tudi ni vprašanje v pravilih. Ta so jasna v obeh primerih, tudi pri objemih. Pred sestankom sodelavca ali sodelavke nihče ne poljubi na usta in ob objemu roka na hrbtu ne zdrsne bližje, kaj šele malo prek pasu.

Slovenci smo z objemanjem torej nekje vmes. Tako kot pri vožnji. Mogoče smo v nekakšnem prehodnem obdobju. Kot vselej. Ker smo torej vmes, bi bilo dobro, vsaj kar se vožnje tiče, da nas stranski učinek koronavirusa ne zapusti s toplimi pomladnimi žarki in da hormone brzdamo vsaj toliko, da bo stiskanja in nevarnega približevanja med avtomobili manj, kot ga je bilo.

Da tako kot osebni prostor spoštujemo tudi avtomobilsko varnostno razdaljo. Za to smo v Avtomobilnosti že dokazali, da blagodejno deluje tako na počutje, zmanjšuje stres, zmanjšuje obrabo vitalnih avtomobilskih delov, porabo goriva in močno pripomore k večji prometni pretočnosti in s tem k skrajševanju potovalnega časa. Naj tudi po koronavirusu velja; vozimo primerno narazen, da bomo skupaj varno in hitro na cilju.

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost? Ogledate si jo lahko tukaj.