Foto: MMC RTV SLO/Volvo

Konec štiridesetih let je Volvo razvil nov model PV444, ki je bil zelo uspešen, vendar pa je imel nenavadno pomanjkljivost. Samonosna karoserija je namreč majhnim izdelovalcem karoserij onemogočala dodatno nadgradnjo, ki je bila tedaj še precej običajna.

Pri Volvu so zato razvili model s šasijo PV445, ki je v vsem, razen v okviru šasije, ustrezal volvu PV444. Njegova nosilnost je načeloma znašala nekaj več od 500 kilogramov, vendar pa so uporabniki kmalu ugotovili, da ga dejansko lahko brez posledic preobremenijo. Poltovornjak je bil lažji od furgona, zato je lahko prevažal več tovora. Za pogon je skrbel 1,4-litrski bencinski motor OHV z močjo 30 kilovatov, ki je bil po zaslugi zelo kratkega menjalnika živahen v mestu, žejen in hrupen pa na podeželskih cestah. Mehanika in oprema sta bili enaki kot v PV444, z izjemo zadnje toge preme z dvema poleliptičnima listnima vzmetema.

Foto: MMC RTV SLO/Volvo

PV445, ki so ga začeli izdelovati leta 1949, si je med izdelovalci karoserij kmalu pridobil ugled in zanimanje zanj se je zdelo tako veliko, da so se pri Volvu ušteli pri načrtovanju prodaje. Leta 1952 jim je v skladiščih ostalo kar 1.500 neprodanih šasij, ki so jih morali za nekaj uporabiti.

Zamisel, porojena iz stiske

Soustanovitelj Volva, Assar Gabrielsson se je obrnil na Erika Skooga, enega od avtorjev PV444, ki je izdelal idejno skico kombijevske različice limuzine, ki jo je uprava z olajšanjem sprejela. Julija 1953 je tako s tekočih trakov zapeljal prvi pri Volvu izdelani PV445, ki so ga imenovali tudi duett. Kupil ga je kar Gabrielsson sam.

Foto: MMC RTV SLO/Volvo

Duett ni bil velik avtomobil, vendar je imel zelo velik prtljažnik. Prvi letniki duetta so bili opremljeni s 33-kilovatnim 1,4-litrskim bencinskim motorjem, ki ga je leta 1957 nasledil privlačnejši 1,6-litrski motor z močjo 45 kilovatov. V prihodnjih letih je volvo PV445 doživel več sprememb, med katerimi so bili enotno vetrobransko steklo namesto dvodelnega, varnostni pas, ki ga je Volvo v avtomobile začel vgrajevati med prvimi proizvajalci, sodobnejši merilniki in štiristopenjski menjalnik. Leta 1960 so ga preimenovali v volvo P210, dve leti pozneje pa je dobil še močnejši 56-kilovatni motor.

Zadnji, 97.298. volvo P210 so izdelali leta 1969, dve desetletji po začetku proizvodnje, ko je po cestah že sedmo leto vozila sodobnejša kombijevska različica volva P220 amazona.