Predstavniki AMZS-ja in RKS-ja (z leve proti desni France Kmetič, Danijel Starman, Boris Plavšič) se strinjajo, da bi ukinitev obveznega izpita slabo vplivala na raven znanja o prvi pomoči. Foto: M. Kr.
Predstavniki AMZS-ja in RKS-ja (z leve proti desni France Kmetič, Danijel Starman, Boris Plavšič) se strinjajo, da bi ukinitev obveznega izpita slabo vplivala na raven znanja o prvi pomoči. Foto: M. Kr.
Rezultati ankete o poznavanju postopkov prve pomoči
V Sloveniji je opravljanje izpita iz prve pomoči za bodoče voznike obvezno. Foto: AMZS

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) in Rdeči križ Slovenije (RKS), ki sta poskrbela za izvedbo slovenskega dela ankete, sta prestavila skupne rezultate iz 14 sodelujočih držav. V anketi je sodelovalo 2.800 evropskih voznikov, po 200 iz vsake države; Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Portugalske, Srbije, Španije, Švice in Slovenije. Približno tretjina sodelujočih sodi v starostno skupino od 18 do 25 let, tretjina od 26 do 59 let, tretjino pa predstavljajo starejši od 60 let.

Slovenci dobri v teoriji in praksi
Vprašanj v anketi je bilo deset, od tega osem teoretičnih in dva praktična prikaza. Slovenski vozniki so predvsem pri praktičnih prikazih in teoriji o nudenju prve pomoči presegli evropsko povprečje, za kar ima verjetno veliko zaslug obvezno opravljanje izpita iz prve pomoči za vse bodoče voznike. Med vprašanimi slovenskimi vozniki jih 37,4 odstotka pozna teorijo temeljnih postopkov oživljanja, evropsko povprečje je precej nižje - na 28,7 odstotka. Pri praktičnem prikazu pa se je evropsko povprečje spustilo še nižje, na 19,7 odstotka, med slovenskimi vozniki pa jih je praktični del uspešno opravilo 25,7 odstotka.

Kljub visoki ravni teoretičnega znanja in uspešnega praktičnega prikaza, pa je zanimiv podatek, da so se slovenski vozniki znašli povsem na koncu pri vprašanju o tem, ali se čutijo sposobne nuditi prvo pomoč. Evropsko povprečje je dokaj visoko na 65,8 odstotka, med slovenskimi vozniki pa je le 40,2 odstotka takšnih, ki verjamejo, da bi znali ustrezno pomagati. Za slab rezultat sta tako ob nadpovprečni teoretični podkovanosti verjetno krivi predvsem visoka raven samokritičnosti in nesamozavesti.

Ukinitev obveznega izpita bi poslabšala stanje
Visoka raven poznavanja teorije in prakse nudenja prve pomoči brez dvoma temelji na opravljanju izpita, kar je posebnost med sodelujočimi državami. V večini držav je tečaj sicer obvezen, ne pa tudi opravljanje izpita, kar brez dvoma vpliva na prizadevnost tečajnikov. Žal pa se lahko položaj kmalu spremeni, saj je v zakonodajnem postopku že predlog, da se obvezni izpit ukine. Po mnenju prometnih in zdravstvenih strokovnjakov bi bil to korak nazaj, saj se jim zdi bolj smiselno, da bi vozniki celo redno obnavljali znanje o prvi pomoči. Stroka zagovarja za dejansko stanje zelo (pre)kratek rok petih let, ne le zaradi obnavljanja nekoč pridobljenega znanja, ampak tudi spoznavanja novih postopkov oživljanja in tehničnih naprav za prvo pomoč.