Profesorica in višja specialistka v Volvovem varnostnem središču Lotta Jakobsson je namreč povedala, da je teža poškodb, ki jih ženske utrpijo med prometno nesrečo, odvisna predvsem od avtomobila, ki ga vozijo. Pravi, da razlik v številu poškodb med ženskami in moškimi, če avtomobil kakovostno oblikujete z mislijo na različne uporabnike, ne bo.

Kaj kažejo študije?

Tej trditvi nasprotujejo strokovnjaki za biomehaniko na univerzi v Virginiji, ki so leta 2011 izvedli študijo, ki je pokazala, da imajo ženske, ki so pripete z varnostnim pasom, kar v 47 odstotkih večje možnosti kot moški, ki so pripeti z enakim varnostnim pasom, da bodo utrpele hude telesne poškodbe. Razlike so ugotovili predvsem pri poškodbah spodnjih okončin. Ženske imajo tudi 71 odstotkov več možnosti, da bodo utrpele lažje poškodbe. Druga študija, ki so jo leta 2013 izvedli pri ameriški agenciji za varnost v prometu, je pokazala, da imajo ženske 17 odstotkov več možnosti, da bodo v prometni nesreči umrle.

K večji verjetnosti hudih poškodb pri ženskah sicer pripomorejo predvsem šibkejše vezi, manjša mišična gostota ter oblika in velikost kosti. K večjemu tveganju za ženske pripomore tudi dejstvo, da je lutka za testna trčenja zasnovana na povprečnem odraslem moškem. Tako pridobljene podatke proizvajalci potem teoretično prilagodijo velikosti drugih morebitnih voznikov in potnikov. Ženske poleg tega večinoma sedijo drugače kot moški, predvsem bliže volanskega obroča, s čimer se poveča tudi tveganje za trke z njim.

Različne lutke moških in žensk

Pri Volvu pravijo, da že od leta 1970 zbirajo podatke o nesrečah, v katere so vpleteni njihovi avtomobili in v katerih so bili udeleženi moški in ženske. Tako pridobljene podatke so izkoristili tudi pri oblikovanju avtomobilov, ki so bolje prilagojeni potnikom različnih velikosti, pred kratkim pa so jih v okviru projekta E.V.A. dali na razpolago tudi drugim raziskovalcem avtomobilske varnosti. Pravijo, da je pomembno predvsem naslonjalo hrbta s čim bolj plosko površino, prav tako pa tudi varovanje pred bočnim trkom, ki so ga uvedli leta 1991 in sistem za varovanje vratu, ki so ga leta 1998 prvič vgradili v volvo S80, od leta 2000 pa je serijski del prednjih sedežev v vseh volvih.

Leta 1995 so med preskusnimi trki začeli uporabljati tudi lutko ženske majhne rasti, ki se ji je do konca desetletja pridružila lutka ženske srednje rasti za bočne trke, leta 2000 pa tudi lutka nosečnice. Kot pravi Jakobssonova, ženske lutke uporabijo pri testih na vseh sedežih in niso zgolj pomanjšane moške lutke, ampak so njihovo antropometrijo zasnovali na podatkih o dejanskih ženskah. Poleg tega so že leta 2001 razvili tudi navidezno žensko lutko, ki jo uporabljajo v virtualnih preskusih trkov, ki so jih začeli izvajati sredi devetdesetih let. Jakobssonova pravi, da virtualne lutke omogočajo lahko preoblikovanje vse do stopnje, ko lahko predstavljajo natančen model konkretnega človeka.