S skupino smo se pogovarjali pred poslušanjem njihove plošče. Sestavljajo jo (od leve proti desni) Aljoša Cetinski, Gregor Andolšek, Anže Petrič in Ivian Kan Mujezinović. Foto: Arhiv umetnika
S skupino smo se pogovarjali pred poslušanjem njihove plošče. Sestavljajo jo (od leve proti desni) Aljoša Cetinski, Gregor Andolšek, Anže Petrič in Ivian Kan Mujezinović. Foto: Arhiv umetnika

Podivjanemu rokenrolu, odetemu v sladkobo indie rocka, tokrat dodajajo še elektronske elemente. Medtem ko so drugi album posneli kar v mariborski Pekarni, natančneje v dvorani Gustaf, so tokraten material posneli “zares” v italijanskem Mushroom Studiu in Kif Kifu. Zvok na plošči, ki so jo izdali pod okriljem KAPA Records, je v nasprotju s tistim s prvih dveh albumov nekoliko mehkejši, producentsko noto pa je ponovno dodal Žare Pak.

Sedem skladb črpa iz zakladnice jugo rocka in ljubljansko zasedbo umešča v nadaljevanje pank rocka in novega vala. To znajo in njim je “ta glasba dobra, ful hit in ful pop,” pojasni pevec Gregor Andolšek. “Več kot to ne gre,” in dovolj je, ker je dobro, pristno in iskreno. Glavni igralci ostajajo isti, pesmi sicer počasnejše, a je dramaturška slika še bolj razvita in zgodba globlje zasanjana.

Njihov sveži izdelek je na digitalnih platformah izšel že 24. januarja, a smo ga predtem poslušali še na vinilkah v eni izmed ljubljanskih ploščarn. Pravzaprav o njej lahko govorimo kot o novi kulturni infotočki, ki mladim umetnikom ponuja prostor za razstavljanje in prodajo svojih stvaritev. Je odličen prostor za preživljanje popoldneva, sploh, če Čao Portorož prinesejo domač burek, v ozadju pa poslušamo njihov najnovejši album.

Čao Portorož so se združili leta 2009 za potrebe pristnega nažiganja ob petkih zvečer, nastopali so po okoliških klubih, po letu in pol pa začutili potrebo, da nastali material tudi izdajo. Foto: Arhiv umetnika
Čao Portorož so se združili leta 2009 za potrebe pristnega nažiganja ob petkih zvečer, nastopali so po okoliških klubih, po letu in pol pa začutili potrebo, da nastali material tudi izdajo. Foto: Arhiv umetnika

Še preden lahko Čao Portorož začutite v živo 6. februarja v sklopu festivala MENT, na odru Menze pri Koritu, smo se pogovarjali s skupino.

Začnimo tam, kjer smo leta 2013 na prvem skupnem intervjuju končali. Takrat smo se pogovarjali o tem, kako dobri promotorji Portoroža ste v vseh teh letih postali. Obljubljali ste nam brisače in skodelice kot promocijski material. Ste jih naredili?

(smeh) Gregor: Brisače smo naredili, tudi majice, skodelic pa ne. Nismo se toliko posvečali ustvarjanju prodajnih artiklov, bolj sebi in ustvarjanju nove glasbe.

Vaš prvenec je izšel leta 2011, v klasičnem dvoletnem obdobju mu je sledil drugi album, potem pa dolgo zatišje do zdaj, tretjega albuma. Kaj se je dogajalo v teh sedmih letih?

Gregor: Uf, sedem let ali kaj?
Ivian: V tem času smo koncertirali po Sloveniji in bližnjih državah. Ustvarjali smo glasbo, eksperimentirali, spremenili smo način delanja glasbe. Veliko smo ustvarjali kot “mešani trio”, ker je vedno nekdo manjkal. Nato smo se postavili nazaj in končno posneli tretji album.

V kakšnem smislu spremenili način ustvarjanja glasbe?

Ivian: Bil je primeren čas, da končamo zgodbo, ki smo jo peljali na prvih dveh albumih. Princip takratnega dela nam je postal že nekoliko dolgočasen in potrebne so bile spremembe. Začeli smo se igrati z elektroniko, z ritemmašinami, menjavali smo se na glasbilih in iskali svežino in novo naivnost.

Kakšen vpliv imajo na vas aktualne glasbene smernice?

Ivian: Mislim, da veliko, a je ves ta vpliv podzavesten.
Gregor: Večina naše glasbe nastane iz pogovarjanja in "jamma". Veliko damo na jam sessione. V letih iskanja zvoka smo se na vajah veliko snemali, pozneje poslušali in analizirali. Precej je bilo skladb, ki so odpadle v procesu ustvarjanja.

Vaš princip dela je, da “mečete stvari ven”. Koliko komadov je letelo in koliko jih je na koncu res pristalo na albumu?

Gregor: Nekaj jih je “letelo”, kakšnih šest. Iz jamma lahko zelo hitro nastane skladba in mi smo jih nakopičili res veliko. Odkar smo ubrali novi princip dela, si večkrat rečemo: “Ne.” Tako je začela nastajati nova glasba. Pripravili smo demoposnetke, jih predstavili producentu, začeli poglobljeno razmišljati o skladbah in jih zreducirali z devet na šest ter potem spet na sedem, ki jih lahko zdaj slišite na albumu.

Koliko je slovenski glasbeni prostor sploh odprt za žanr, ki ga izvajate?

Gregor: Ne omejujemo se toliko žanrsko, ker pravzaprav niti ne vem, v katero zvrst spadamo. Nekateri nas opredeljujejo kot alternativce, drugi kot premalo alternativne, tretji kot preveč. Že dejstvo, da smo izdali tretji album in še ustvarjamo naprej pove, da se ne obremenjujemo.

Bi pa bili zelo veseli, da bi svojo glasbo prodali v enormnih količinah, zaslužili enormne količine denarja in imeli enormno količino poslušalcev.

Ivian Kan Mujezinović

Se dolgoročno vložek v takšno glasbo sploh splača? Bi zamenjali stil, če bi vam to zagotavljalo denar in slavo, a pomenilo izvajanje "mainstream" glasbe?

Gregor: Saj ne znamo. (smeh)
Ivian: Če bi bil to cilj skupine, bi to že davno naredili. Bi pa bili zelo veseli, da bi našo glasbo prodali v enormnih količinah, zaslužili enormne količine denarja in imeli enormno količino poslušalcev.
Gregor: Veš, nam je ta glasba dobra. Nam je to 'ful hit'. 'Ful' pop. Več kot to ne gre.

Ste slovenski izvajalci, pojete v srbohrvaščini, naslov pesmi pa je angleški – Cocks on the Rocks. Čemu takšna kombinacija?

Ivian: Teh prepletov je na albumu veliko, že na prejšnjih dveh, res pa je, da je to prva skladba, ki nima samo naslova, pač pa tudi refren v angleščini.
Gregor: Damo to, kar znamo, to, kar razumemo. Smo pa drugače “ful feni” slovenske glasbe, slovenščine, radi to poslušamo.
Ivian: Saj Ave Maria je tudi v angleščini. (smeh)
Anže: A ni v latinščini? (smeh)

Končno smo dočakali album, ki nosi drugačen naslov, kot ime skupine, in sicer Pop. Koliko je album dejansko pop oziroma zakaj takšno ime?

Gregor: Koliko smo pop? Najbrž bolj malo ... Ali pa veliko. (smeh) Predvsem smo želeli biti Pop Design – to je bila naša začetna ideja in cilj albuma. Ker je bilo to ime že zasedeno, smo se odločili, da skrajšamo v Pop. To je vsekakor boljše kot pa zgolj Design.
Ivian: Pop se ne nanaša toliko na nas ali glasbo z albuma niti na glasbo nasploh. Gre zgolj za neki navdih, ki je bil v času ustvarjanja.
Gregor: A veš, daj to malo bolj pop odigraj? Ne znam!

Predvsem smo želeli biti Pop Design.

Gregor Andolšek

Sodelovanje z Žaretom se je obdržalo skozi vse tri albume.

Anže: Poznamo se že dolgo časa. Že… (smeh)
Gregor: 'Kul' frizuro ima, se nam je zdel kar primeren tip. Že pri ustvarjanju prvega albuma smo se povezali. Občutek imamo, da nas razume. Vsak album ima svoj koncept in vsi ti koncepti dela so nam bili všeč. Žare je vedno “žarel” v tem. On je naš človek.

Ave Maria je neke vrste uvertura v Katarino. Kakšna je zgodba v ozadju?

Ivian: Res je, tako je tudi nastala, ampak s svojo zgodbo si zasluži samostojno mesto na albumu. Veliko smo razmišljali, kam jo postaviti – kot uverturo v album ali pred Katarino. Pesem ima zelo jasno in skrito sporočilo, ne vem pa, kako ga bodo razbrali ljudje.

Znani ste po svoji preprostosti in neposrednosti besedil. Pesmi ste poimenovali kar bo osebah. Pa Peter, Sladjana, Katarina in Džoni res obstajajo ali so zgolj izmišljeni liki?

Gregor: Vidiš, to je pop!
Ivian: Večinoma vsi ti ljudje obstajajo in verjetno jih vsi tudi poznate. (smeh)

Na tem albumu ste zgodbi pustili več prostora. Ne govorim samo o dolžini skladb, ki so sicer skoraj vedno kakšno minuto daljše kot tiste iz prvih dveh albumov, ampak tudi o dramaturški zasnovi.

Gregor: Prejšnji album je imel to kratkost, zgoščenost in udarnost, zdaj smo se bolj prepustili toku glasbe. Katarina je s svojo dramaturgijo res ekstrem.
Aljoša: Starejši smo in temu primerno smo začeli tudi igrati – počasneje. Tako je nastalo več prostora za zgodbo in dinamiko, kar smo si v bistvu tudi želeli, pesmi pa so se avtomatsko podaljšale.

Kako to, da ste se poleg pretočnih platform odločili za vinil? So zgoščenke že “passe”?

Ivian: Prepričani smo bili, da zgoščenke ne bomo imeli. Sami smo razmišljali zgolj o digitalnem izidu, a nas je založba spodbudila k temu, da album izdamo še v fizični obliki. Se mi zdi, da imajo vinilke vseeno večji smisel in neko svojo publiko kakor pa zgoščenke.

Vaš album sem lahko kak dan po uradnem izidu že slišala na YouTubu. Kakšen je vaš pogled na digitalizacijo glasbe?

Ivian: Ne vem, kaj bi rekel, prinaša veliko dobrega in veliko problemov.

Danes boste nastopili na festivalu MENT, na katerem ste nastopili že leta 2016. Boste letos naredili kaj drugače?

Gregor: Za nas je to zelo poseben koncert, prvi po izidu novega albuma. Skladbe smo morali pripraviti za izvedbo v živo, saj se ta razlikuje od studijskega dela. Ta koncert bo nek svojevrsten izziv.

Kako bi naše bralce prepričali, da morajo danes nujno priti na vaš koncert?

Gregor: Ni nujno, da pridejo. (smeh)
Anže: Morajo pa nujno priti na MENT.
Gregor: Naj pridejo, če jim sede. Nam je ta glasba kul.
Ivian: Obiskovalci bodo lahko novi album slišali v živo, v zelo prijetni dvorani Menze pri koritu in uživali na Festivalu MENT.