"Mlada, navihana in z živo rdečimi ustnicami predstavlja na novo odkrito nemško drznost, da rečejo 'jeb ... se' svojim sosedom. Zdi se, da si prav to že dalj časa želi kanclerka Angela Merkel v resnici reči drugim voditeljem Evropske unije glede reševanja brezna, v katerega je padla Grčija, in drugih težav, v katere se pogreza Unija," je bil po koncu 55. izbora za pesem Evrovizije "sočen" nemški akademik in novinar Irving Wolther.

In ni bil edini, ki je dogodek, ki na prvi pogled velja le za nabor vseh mogočih glasbenih slogov, kiča, bleščic in (preveč?) preprostih angleških besedil, označil za neke vrste politični barometer. Letos pa se je cirkusu, imenovanemu evrovizijska popevka, pridružila še ena stvar - za ekstravaganco na odru sta se skrivala varčevanje in finančni krč, ki hromita staro celino. "V kriznih časih besedna zveza 'nacionalni ponos' dobi nov pomen. Države so se s svojimi pesmimi ozrle nazaj k svoji kulturi, svojim koreninam, da bi se spomnile, kaj jih je v prejšnjih letih pripeljajo do uspeha," pravi Wolther.

Grk je pel: Plačal sem svoje dolgove
Pozorni poslušalci so lahko opazili, da so trenutne družbene razmere odsevale tudi na odru. V belo oblečeni Grk Giorgos Alkaios je v skladbi OPA!, sicer delno prevedeni v angleški jezik, zapel: "Plačal sem vse svoje dolgove. Zažgal sem vse, kar je bilo staro. Vse bom spremenil in zakričal na glas: Pozabimo preteklost, začnimo povsem od začetka." V Grčiji, ki jo pretresajo dolžniška kriza in protesti, je bilo vsem jasno, kaj želi pevec s tem povedati.

In morda so tudi zaostrene razmere na političnem parketu vplivala na to, komu je 125 milijonov gledalcev oddalo svoj glas. "Morda se bo zgodilo, da Nemci nalašč ne bodo želeli glasovati za Grčijo, saj ta država pri njih zdaj ni prav priljubljena," je dejal norveški spremljevalec Evrovizije Inge Solmo. Njegova napoved se sicer ni uresničila, saj so Nemci Grku vseeno podelili dobrih osem točk.

Norveška: Hvala, a ne bi več ...
Lahko ni bilo tudi prirediteljem, sicer bogati in razviti Norveški, ki je morala za organizacijo tako velikega dogodka "podpisati račun" za kar 31 milijonov dolarjev. Norveška državna televizija NRK se je zaradi teh stroškov morala odpovedati celo odkupu pravic za prenose tekem s svetovnega nogometnega prvenstva. Norvežani so si zato odkrito oddahnili, ko njihov letošnji up Didrik Solli-Tangen ni šel po sledeh zmagovalca iz Moskve Alexandra Rybaka. "Če bi Norveška zmagala tudi letos, bi se morali z evrovizijskimi predstavniki začeti pogovarjati o razdelitvi stroškov. NRK pač ne bi mogla znova vsega prevzeti na svoja ramena."

Nad Norveško kot gostiteljico pa niso bili prav navdušeni niti evrovizijski oboževalci, ki so nekaj dni preživeli v Oslu. Razlog je seveda le eden - astronomske cene. Vrč piva namreč stane okoli 15 evrov.

Zaradi "finančnih skrbi" so se letos nastopu na Evroviziji odpovedale kar štiri države - Češka, Črna gora, Andora in Madžarska, Belgija pa v Telenor Areno sploh ni poslala svojega komentatorja, ampak je prenos izvedla kar iz bruseljskega studia.

Če bi zmagal Azerbajdžan ...
Morda je tudi zato na neki način bolje in preprosteje, da je v dvoboju dveh najstnic, Nemke Lene in Azerbajdžanke Safure, ki sta se pred finalom "drenjali" na prvih mestih stavnic, zmaga odšla v Hannover. V primeru zmage skladbe Drip Drop v izvedbi 17-letne temnolaske Safure je namreč veliko vprašanje, ali bi si Azerbajdžan, najbolj vzhodno ležeči udeleženec Evrovizije, takšen organizacijski zalogaj sploh lahko privoščil, čeprav je za nastop porabil ogromno vsoto. Med drugimi je najel večinoma ameriško ekipo glasbenikov in koreografa JaQuela Knighta, ki skrbi tudi za Beyonce. Evrovizijske "sive glave" so v zakulisju že šušljale, da bi v tem primeru na pomoč kot gostitelj lahko priskočil britanski BBC ali pa kakšna bogata zahodnoevropska država.

In v tej igri "vezanih poslov" je v stari navadi izzvenelo tudi glasovanje vseh 39 držav. Kljub uvedbi nacionalnih strokovnih žirij, s katerimi so pri EBU-ju želeli zmanjšati vpliv "blokovskega" glasovanja, je bilo to še vedno opazno. Severnjaške države so si glasove v veliki meri razdelile med seboj, Ciper in Grčija sta si podelila 12 točk, uvrstitev pa so si vzajemno izboljševale tudi nekdanje sovjetske države.

Ko je manj več
In kakšno vlogo je ob vsem tem imela zmagovalka, 19-letna povsem neizkušena Lena, ki je na odru po zmagi delovala iskreno zmedeno in šokirano? "Ne morem verjeti, da je to resnično," je dahnila in zbegano gledala zdaj enega, zdaj drugega, čez nekaj trenutkov pa že "zahtevala" poljub lanskega zmagovalca Rybaka.

Evropa je bila dokaj enotna: poleg odlične pesmi, ki gre hitro v uho, Lena predstavlja obrat od bleščavih, glamuroznih predstav, ki so posnemale nastope ameriških zvezd, k preprostemu in svežemu, ki se je izkazalo za zelo učinkovito. Brez nepotrebne krame, oblečena v črno koktajl oblekico, je očarala s spontanostjo, ko je naložena do vrh glave ob koncu voditelje vprašala: "Ali moram zdaj zapeti?"

Ob tem so se beloruski svetleči metulji na oblekah, žaganje kovinske roke turške "fatalke", poskakovavanje in koreografsko izpiljeni gibi zdeli povsem odveč.