Spletne različice festivalov in koncertov ne morejo nadomestiti pristne izkušnje v živo. Foto: Marko Delbello Ocepek
Spletne različice festivalov in koncertov ne morejo nadomestiti pristne izkušnje v živo. Foto: Marko Delbello Ocepek

Začelo se je s "težkokategornikoma" Tomorrowland in Ultra Miami, kmalu pa so sledili še številni drugi festivali. Zdelo se je, kot da odpovedim ni konca. Zaradi nepredvidljivih razmer in skoraj nemogočih pogojev za izvedbo prireditev, smo jim priča še danes. Le redki organizatorji so tisti, ki se skoraj po donkihotovsko bojujejo z mlini na veter.

Slovensko zagonsko podjetje Viberate se je na izbruh pandemije odzvalo s storitvijo Sick Festivals, seznamom odpovedanih in prestavljenih festivalov. Raziskavo so končali s poročilom o nastali gospodarski škodi. Največ škode so utrpeli festivali, ki so bili predvideni med marcem in majem, predvsem tisti, ki so bili najprej prestavljeni (teh je bilo več kot polovica), pozneje pa dokončno odpovedani.

Škode za več kot 14 milijard evrov

Srbski festival Exit, ki so ga sprva načrtovali junija, pozneje pa zaradi pandemije prestavili na avgust, so julija tudi dokončno odpovedali. Foto: EPA
Srbski festival Exit, ki so ga sprva načrtovali junija, pozneje pa zaradi pandemije prestavili na avgust, so julija tudi dokončno odpovedali. Foto: EPA

Ugotovitve kažejo, da je bilo odpovedanih več kot 750 festivalov, največ na Nizozemskem, kar 121. Sledijo Združene države Amerike (90), Velika Britanija (86), Nemčija (84) in Francija (80). Po ocenah naj bi bilo za več kot 14 milijard evrov neposredne škode, večino predstavljajo neprodane vstopnice. Ob tem je nastal še izpad prihodkov od prodane pijače, hrane in spominkov. Brez festivalske izkušnje je ostalo več kot 13 milijonov obiskovalcev.

Spletne različice ne zagotavljajo pristne izkušnje

Številni festivali so izvedbe v živo nadomestili s spletnimi različicami. "Ključno je namreč vseskozi ohranjati stik z obiskovalci, jih angažirati in jih tako prepričati, da se bodo udeležili prihodnje izvedbe in nanjo povabili tudi prijatelje. V tem pogledu so prenosi v živo zagotovo pomemben delček tega mozaika," je za Marketing Magazin pojasnil Matic Magister, vodja baze podatkov in podpore pri Viberatu.

Gledanost spletnih različic festivalov in koncertov je bila na začetku pandemije vsekakor visoka, a je s številčnostjo podobnih prireditev začela upadati. Ljudje potrebujejo tisto pristno izkušnjo, ki je skozi zaslon ne morejo začutiti.

Priložnost za manjše festivale

"Verjetno lahko pričakujemo določene poskuse v dovoljenih okvirih, a tiste prave, pristne festivalske izkušnje velikih festivalov še kar nekaj časa ne bo. To bo lahko priložnost za manjše, ožje usmerjene festivale, ki bodo lahko zagotavljali vse zdravstvene ukrepe lažje kot večji," dodaja Magister. Število obiskovalcev na slovenskih festivalih, ki so se kljub vsem potrebnim ukrepom odločili za izvedbo, dokazuje, da so ljudje željni kulture in dogajanja. Organizatorji pa ob tem poudarjajo, da je izvedba prireditev v teh časih precej zahtevnejša in dražja.