Člani skupine so pred nastopom v ljubljanskih Križankah pripravili srečanje s sedmo silo v enem izmed lokalov v središču prestolnice. Foto: MMC RTV SLO
Člani skupine so pred nastopom v ljubljanskih Križankah pripravili srečanje s sedmo silo v enem izmed lokalov v središču prestolnice. Foto: MMC RTV SLO
The Dubliners
Razigrani člani, ki že krepko po letih segajo čez svoja 70., so kmalu vzeli v roke svoja glasbila in začeli tisto, kar znajo najbolje - igrati. Foto: MMC RTV SLO
The Dubliners
Člani skupine bodo v prestolnici ostali le do nedelje, nato pa se vračajo nazaj na Dunaj. Foto: MMC RTV SLO
The Dubliners
Zgodba The Dublinersov se je začela v sobici O'Donoghue's Puba v Merrion Rowu leta 1961. Ronnie Drew (pevec in kitarist) se je vrnil iz Španije, kjer je učil angleščino, in se srečal z Lukom Kellyjem (pevec in igralec na petstrunski bendžo), Barneyjem Mckennom (pevec, tenor bendžo, mandolina in melodeon) in Ciaránom Bourkom (pevec, kitarist, piščal, orglice). Foto: MMC RTV SLO
The Dubliners
Kot je povedal naš sogovornik, se Dublinersi zelo radi vračajo v Slovenijo. Foto: MMC RTV SLO
Whiskey in a Jar v izvedbi kitarista The Dubliners

Skladba, ki jo je leta 1998 obudila v trši različici Metallica, je le del bogatega repertoarja skupine, ki bo prihodnje leto praznovala svojo 50. obletnico delovanja. "Šli bomo na veliko turnejo. V ista mesta kot običajno. Velika Britanija, Irska in iskreno upam, da bomo prišli tudi sem," je o načrtih za MMC spregovoril kitarist skupine, sicer pravi poliglot (kot je bilo omenjeno na današnji tiskovni konferenci v središču Ljubljane, zna kar sedem tujih jezikov) Seánom Cannonom.

V videu desno spodaj si lahko pogledate izsek skladbe Whiskey in the Jar, ki jo je za MMC-jeve obiskovalce portala zaigral naš sogovornik Cannon.

Toda še prej se bodo Cannon, Barney Drew, John Sheahan, Eamonn Campbell in Paddy Reilly ustavili na naših odrih, in sicer že jutri v ljubljanskih Križankah.

Kaj je pred vnovičnim nastopom pred slovenskim občinstvom povedal kitarist skupine, si lahko preberete spodaj.


Dublinersi jutri ne boste nastopili prvič v Sloveniji. Kaj vas vleče v naše kraje?
Že velikokrat smo bili tu. Vendar naš prvi obisk je bil leta 1990, ko smo prišli v Križanke. Ljudje so nam pred prihodom rekli, da bodo težave, da bo vojna. Ampak nismo jih jemali resno. Toda srečni smo, da je tega konec. Res radi prihajamo v ta predel sveta, ker je čudovita klima, hrana in ljudje. V zadovoljstvo nam je tu igrati. Upamo, da bomo še lahko kdaj prišli.

Naslednje leto boste praznovali 50. obletnico vašega delovanja. Kako boste proslavili to okroglo obletnico?
Šli bomo na veliko turnejo. V ista mesta kot običajno: Velika Britanija, Irska in iskreno upam, da bomo prišli tudi sem. V bistvu pa imamo isti sistem nastopanja vsako leto: gremo v Nemčijo, v skandinavske države, včasih v Španijo, včasih v Francijo. 13. marca pa bomo igrali v velikem Albert Hallu. Tega se zelo veselim, ker še nikoli nisem stal v zaodrju tam, bil pa sem na koncertu.

49 let po turnejah, nastopih, v snemalnih studiih ... Kaj vas ohranja v delovnem ritmu?
Tablete (smeh). No, delno je res to o tabletah, kar pride z leti, ampak nič resnega.

Kaj pa motivira?
Motivira? Dobro vprašanje. Ker imamo že dovolj denarja, da se upokojimo, gre za uživanje v glasbo in trije v skupini smo stari že čez 70 in še vedno je nekaj, kar je v glasbi, kar me veseli in navdušuje.

V teh letih se je glasbena industrija precej spremenila. Kako ste ohranili svojo avtentičnost?
Še vedno je občinstvo, ki nas rado posluša in obiskuje na koncertih. Zdaj smo že 49 let na poti in ljudje poznajo naše ime. In zdaj vidimo na naših koncertih ljudi, ki se še rodili niso, ko smo mi začeli. Spomnim se enega intervjuja, ko me je novinar na koncu prosil, ali lahko podpišem našo ploščo, ker ima njegov dedek vse naše plošče doma (smeh). In to je bilo pred 15 leti. Si lahko mislite?

Kakšno pa je vaše mnenje o 'instantnih' zvezdnikih, ki se pojavljajo danes?
Moram reči, da glasbene scene ne spremljam redno. Toda resničnostni šovi na televiziji, ko so ljudje izpostavljeni zaradi svojega talenta, niso dobra stvar. Kar so mi rekli o nekaterih izvajalcih je, da so ta teden še nepoznani, prihodnji teden pa že na svetovni turneji. In tega niso navajeni. Na primer Susan Boyle je imela velike težave, kolikor sem lahko prebral iz časopisov. Pomembne so izkušnje.

Kako pa je vaše glasbeno življenje vplivalo na zasebnega?
Ne olajša zakona in moral sem se ločiti. Toda en sin še vedno živi doma, čeprav je že diplomiral. Drugi sin pa bo prišel na koncert v Ljubljani, ker živi precej časa v Zagrebu. Enkrat nas je naš skupni prijatelj Perica povabil tja na počitnice in prihodnje leto smo pripeljali s seboj še inštrumente. S sinom sva sestavljala duet, zdaj pa se nama je pridružil še tretji sin in tako se tradicija nadaljuje.

Kako so razni odhodi in prihodi v skupino vplivali na vaše delovanje?
Ronnie in Barney sta na turneji že od vsega začetka. Ronny pa je zapustil skupino že deset let preden je umrl, zato ga nismo pogrešali na odru, toda njegova izguba je prizadela vse. Ko je prišel Paddy je imel svoj repertoar starih skladb, ki jih je hotel izvesti in je prinesel svež veter.

Na tiskovni konferenci ste omenili, da od slovenskih glasbenikov poznate Vlada Kreslina. Kako ste se seznanili z njim?
Poznamo Vlada. Zadnjič je prišel na oder in je zapel pesem. Jaz sem ga predstavil svojim sinovom oz. on je nas povabil na njegov koncert v Križanke in moram reči, da sem bil navdušen nad njim in njegovo družino. Zdaj se že nekaj časa nisem slišal z njimi ... mogoče, da bo prišel jutri, toda ne vem zagotovo.

V videu desno si lahko pogledate izsek skladbe Whiskey in the Jar, ki jo je za MMC-jeve obiskovalce portala zaigral naš sogovornik Cannon.

Whiskey in a Jar v izvedbi kitarista The Dubliners