Les ima po njegovih pojasnilih odlične mehanske lastnosti, njegova predelava in uporaba sta okolju prijazni, pri nastajanju lesa se ne sproščajo strupeni plini.

V Cankarjevem domu v Ljubljani so odprli 11. razstavo Čar lesa, ki promovira in spodbuja rabo lesa. Foto: BoBo/Borut Živulović

Les med drugim predstavlja številne poslovne priložnosti, tudi v smeri višje dodane vrednosti, sta ob tem med drugim poudarila ministra Zdravko Počivalšek in Aleksandra Pivec. Evropska komisarka Violeta Bulc je medtem poudarila pomen gozdov.

"Slovenija se je tujim partnerjem vedno znova začela predstavljati kot država z zelenim, ustvarjalnim in pametnim gospodarstvom. Zeleno komponento podpira podatek, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU-ju, pri nas na leto priraste več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa. Da smo ustvarjalni, med drugim kažejo tudi tukaj razstavljeni izdelki. Kako pametni smo, pa nakazuje tudi, kako se razvijamo in kako uporabljamo les za to, da gremo v smeri razvoja višje dodatne vrednosti," je ob odprtju razstave poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek.

"Les je za EU vrednota. Ne samo, ker je to eden pomembnih gospodarskih virov, ampak predvsem zato, ker ima gozd kot ključni vir za les, mnogo dimenzij ‒ zagotavlja biodiverziteto, predstavlja absorbcijsko sposobnost za emisije, je izjemna gospodarska dejavnost in izjemen socialni prostor," je poudarila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Ob tem je opozorila, da je treba poleg gozdov paziti tudi na oceane. Gozdovi namreč na svetovni ravni absorbirajo 18 odstotkov emisij, oceani pa 25 odstotkov, hkrati pa proizvedejo 50 odstotkov kisika. Foto: BoBo

Vlada si je po njegovih besedah zadala pomemben cilj v akcijskem načrtu za povečanje konkurenčnosti naše gozdno-lesne verige v smeri višje dodane vrednosti. Pomemben razvojni ukrep pa predstavljajo tudi strateško-razvojna inovacijska partnerstva, ki temeljijo na strategiji pametne specializacije, eno od devetih partnerstev je oblikovano tudi na področju trajnostne rabe lesa.

"Naši lesno-predelovalni industriji želimo zagotoviti prihodnost in še močnejšo vlogo v gospodarstvu, življenju Slovencev ter zavesti in izbiri potrošnikov," je poudaril in postregel s podatkom, da je direktorat za lesarstvo doslej finančno podprl 130 projektov, finančna sredstva je prejelo 185 podjetij, lesarski panogi je bilo dodeljenih več kot 13 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Podporo lesni industriji bodo na ministrstvu nadaljevali, načrtujejo namreč objavo novih javnih razpisov, v okviru katerih bo 10 milijonov evrov namenjenih za razvoj lesarstva na področju polizdelkov, skoraj 12 milijonov evrov za razvoj novih produktov v lesarstvu in več kot pol milijona evrov za rast podjetij na področju rabe lesa. Poleg tega je pri SID banki na voljo 43 milijonov evrov posojil za spodbujanje razvoja, raziskav in inovacij v lesarstvu, je še dejal Počivalšek.

Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pivec je izpostavila izjemno gozdnatost Slovenije in da z gozdovi ravnamo po tradiciji trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja, ki so zato lahko zanesljiv obnovljiv vir kakovostnega lesa kot pomembne surovine v konceptu krožnega biogospodarstva.

Danes les po njenih besedah sicer še vedno predstavlja premalo izkoriščeno možnost za obnovitev nekdanjih potencialov naše lesne industrije in njeno preusmeritev v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodatno vrednostjo, a gredo stvari na bolje. Les je v predelavi in gradbeništvu, pa tudi sicer, vse bolj upoštevan, tako med oblikovalci kot načrtovalci, med proizvajalci in gradbeniki, vse bolj ga cenijo tudi potrošniki.

"Danes nam razvoj tehnologij in znanost omogočata vedno nove oblike uporabe lesa. To odpira podjetnikom vseh vrst v gozdno-lesni verigi številne nove možnosti in priložnosti za uspešno uresničitev njihovih poslovnih zamisli. Prav imajo torej vsi, ki opozarjajo, da sta danes predelava in uporaba lesa svojevrsten izziv in hkrati velika priložnost za Slovenijo," je še med drugim poudarila Pivčeva.