Lepota bivanja
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 23 glasov Ocenite to novico!
Zasnova hiše nagovarja odnos med sodobnim in tradicionalnim, odpira vprašanje o karakteristiki grajene anonimne tradicionalne arhitekture, iz katere izhaja in hkrati vzpostavlja odnos med sodobno interpretativno zasnovo in tradicionalno pogojeno domeno ustvarjanja. Foto: Janez Marolt
Jasna referenca je bila kraška hiša v Štanjelu, ki jo razumemo kot nekakšen manifest monomaterialnosti, ker so vsi elementi hiše izdelani iz kamna, vključno z žlebovi. Foto: Dekleva Gregorčič arhitekti
       Menimo, da je kompaktna kraška hiša na neki način arhitekturna kritika prevelikih in brez razumevanja konteksta oblikovanih hiš, ki so vse od druge svetovne vojne nastajale na poljih ob kraških vaseh. Z razvojem zavesti o kulturi bivanja in gradnje bodo ljudje, ki gradijo svoja prebivališča na Krasu, mogoče razumeli pomen kraških vrednot in z njimi v prihodnje ustvarjali sodobni dialog.       
O materialih: "Gre za kraški apnenec iz lokalnega kamnoloma, ki je kombiniran z betonom. Dvojnost materialov ima svoj namen: zunaj kamen ustvarja stik s kraško naravo, znotraj les kot naravni stik s kožo. Gre za razumevanje ergonomije telesa, upoštevanje taktilnosti oz. dotika, s katerim razumemo in uporabljamo prostor, in za psihologijo dojemanja materialov in prostora." Foto: Janez Marolt
Redefinicija tradicionalne kamnite kraške hiše je pripeljala do ideje protobivališča, protokraške hiše kot kompaktni kamniti volumen, namenjen sodobnemu bivanju na Krasu. V osnovi je hiša kamniti dvokapni monolit z vstavljenim lesenim drobovjem z dvema lesenima prostorninama, ki ju povezuje most. Foto: Janez Marolt
       Med gradnjo so izzive predstavljali tudi izvedba kontekstualne fasade in izvedba inovacije strešne kritine, kjer se je razumevanje tradicionalnih rešitev razvilo v sodobni inovativni interpretaciji."       

Dodaj v

Sodobna kraška hiša: kritika prevelikim in brez razumevanja konteksta oblikovanim hišam

Kompaktna hiša na Krasu
21. junij 2015 ob 11:08,
zadnji poseg: 21. junij 2015 ob 14:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Z razvojem zavesti o kulturi bivanja in gradnje bodo ljudje, ki gradijo svoja bivališča na Krasu, mogoče razumeli pomen kraških vrednot in z njimi v prihodnje ustvarjali sodobni dialog."

Korak k zavedanju kulturne gradnje na Krasu pa predstavlja tudi kompaktna kraška hiša, pove Aljoša Dekleva iz Dekleva Gregorič arhitekti, kjer so za mlado družino ustvarili prav posebno hišo, ki stoji v vasi Vrhovlje tik ob meji z Italijo.

Na Krasu se je razvila tradicija majhnih, kompaktnih, kamnitih in skoraj brez oken hiš, za nastanek Krasa kot pokrajine kamna, pa so odgovorni Benečani, ki so hraste s Krasa ekstenzivno uporabljali za gradnjo temeljev mesta na vodi. Svoje je dodala tudi burja, ki je zelo vplivala na tradicionalno tipologijo kamnitih bivališč v strnjenih vaseh. In če so včasih vsa bivališča ustvarjali po preizkušenem receptu svojih prednikov, je danes težko videti, da bi se naročniki odločali za gradnjo kraških kamnitih hiš. Za to se je odločila mlada družina, ki je s svojo hišo pritegnila pozornost tujih strokovnih publikacij. Hiša je bila nominirana tudi za evropsko strokovno nagrado: European Union Prize for Contemporary Architecture: Mies van der Rohe Award 2015 ter izbrana med pet najboljših malih enodružinskih hiš svetovne nagrade Architizer A+ Awards.

Navdih za na novo zgrajeno hišo so našli v razumevanju Krasa: načina življenja in gradnje, referenci pa sta bili kraški hiši v Štanjelu in v Repentaboru: "Jasna referenca je bila kraška hiša v Štanjelu, ki jo razumemo kot nekakšen manifest monomaterialnosti, ker so vsi elementi hiše izdelani iz kamna, vključno z žlebovi. Druga referenca je bila kamnita hiša, ki stoji poleg repentaborske cerkve, ki dopolnjuje horizont v pogledu iz dnevne sobe kompaktne kraške hiše. Podoba hiše v monolitnem in materialno enotnem volumnu ter tehnologija izvedbe fasade in strehe so bili sestavni deli našega arhitekturnega predloga naročniku."

Kompaktna kraška hiša združuje tradicionalne elemente s sodobnimi. Najpomembnejša značilnost projekta je dialog tradicije in sodobnosti v perspektivi arhitekture, doda Dekleva: "Tradicionalno urejanje bivalnega okolja izhaja iz primarnega in trajnega konteksta okolja, v katerem si ljudje ustvarjamo bivalne razmere. Logika tradicionalne gradnje je odličen odsev razmer narave (topografije, podnebja, makro- in mikrolokacije, nadmorske višine, orientacije ...) in vpliva družbe (delovanje in organizacija skupnosti, način preživljanja skupnosti in posameznikov, slog življenja, osebne preference ...). Zavedajoč se pomena konteksta in razumevanje arhitekture kot discipline kontinuitete, kjer ustvarjanje novega vedno izhaja iz predhodne izkušnje, pa naj bo ta lastna ali tuja, je sodobna arhitektura po našem prepričanju vedno v takšnem ali drugačnem odnosu s tradicijo. In vsakič znova, lastno vsakemu posameznemu projektu, povzema ali interpretira tradicionalno na načine, ki so pogojeni vsakemu posameznemu projektu. V primeru kompaktne kraške hiše je tema tradicionalnosti majhen in kompakten volumen, racionalnost in nadzorovanost odprtin v obodnem plašču hiše, hiša kot zaklon pred naravo, monomaterialnost podobe, uporaba lokalnega apnenca in interpretacija kritine."

K temu doda, da današnji način življenja narekuje sodobnost, ki se odraža v socialnih odnosih (v družini ali do prijateljev oziroma širše družbe), tehnologiji in materialih: "V primeru kompaktne kraške hiše je to občutek popolne enotnosti notranjosti, ki je posledica razvoja tlorisa oziroma volumna brez hodnikov, kjer je skozi uporabniško izkušnjo prostor obvladljiv v celoti iz katere koli točke hiše. Ali pa zavedanje identitete lastnega doma kot protohiše (oblike osnovnega simetričnega volumna z dvokapno streho), ki je prisoten na vrtu pred hišo, v glavnem dnevnem prostoru ali pa v najbolj zasebni domeni - spalnici, ki je sinhronizirana s celoto, kot majhna hiška v hiši."

Enodružinska hiša
Razmerje objekta, naklon strehe in velikost, ki se naslanja na tradicijo, je omogočilo, da je objekt ločen v dve etaži (v notranjosti je 90 m2 neto površine - 60 spodaj + 30 zgoraj). Spodnja etaža se uporablja za bivanje (dnevna soba, kuhinja z jedilnico in kopalnica) in je namenjena pojavnim programom, medtem ko se zgornja uporablja za spanje in je torej povsem zasebna. Program je med sabo ločen z dvema vstavljenima lesenima volumnoma, ki v pritličju vsebujeta kuhinjo z jedilnico oziroma kopalnico, v zgornji etaži pa je v enem spalnica staršev, v drugem pa otroška soba. Spalnici sta zasnovani kot dve leseni dvokapni hiši; simbol hiše, v katerih nimaš več vtisa prebivanja v sobi, temveč prebivanja v leseni protohiški. Podest, ki ju povezuje, je namenjen igranju.

Na posamezni fasadi (zahod, jug in vzhod) se pojavi po eno veliko okno, ki odpira poglede proti repentabrski cerkvi na zahodu, gozdu proti jugu in dostopnemu platoju proti vzhodu.

Dolores Subotić, foto: Janez Marolt, Dekleva Gregorič arhitekti
Prijavi napako
Komentarji
Alchemist
# 21.06.2015 ob 11:53
Arhitektura na krasu mi je fantastiča, samo tole mi pa deluje kot en bunker.

To je še dobro. Večina sodobnih hiš bolj spominja na tople grede kot kaj drugega.
Špula
# 21.06.2015 ob 11:36
Arhitektura na krasu mi je fantastiča, samo tole mi pa deluje kot en bunker.
mihael1
# 21.06.2015 ob 12:12
Zunaj skromna , znotraj super.
Predvsem pa ni ogromna bajturina, s katero je samo veliko dela in malo koristi.
Emsho
# 21.06.2015 ob 16:16
V osnovi je hiša kamniti dvokapni monolit z vstavljenim lesenim drobovjem z dvema lesenima prostorninama, ki ju povezuje most....referenca je bila kraška hiša v Štanjelu, ki jo razumemo kot nekakšen manifest monomaterialnosti, ker so vsi elementi hiše izdelani iz kamna

Pa tile arhitekti so neverjetni...polni samega sebe in pogosto odrezani od realnosti.

1 . Če pogledate detajle na slikah in tlorise se vidi, da je hiša v osnovi armirano betonska hiša z dodatki kamitih detajlov. Armiran beton je daleč od avtohtonega gradnika in za kovinskimi konstrukcijami drugi najbolj ekološko sporen gradnik bivališč. Z njim ni nič narobe, narobe pa je to, da se tolčejo po prsih, kako so naredili objekt z uporabo avtohtonih materialov in kako je praktično enak tisti kamniti hiši po kateri so se zgledovali.

2. Orientacija in oblika avtohtonih objektov je vedno izhajala iz uporabnosti, šele nato iz oblike (ravno obratno pogosto razmišljajo arhitekti). Tisto iz česar so ljudje izhajali na krasu je zaščita pred vetrom, vročino in pomanjkanjem vode. Okna so bila majhna (danes so lahko večja, ker imamo sisteme samodejnega senčenja), objekti pa so bili orientirani tako, da so se čim manj pregrevali. Ta objekt stoji relativno na samem (glede na načrt), imeli so opcijo drugačne orientacije, pa so se vseeno odločili da bodo svojo daljšo stranico hiše namenili popoldanskemu žgočemu soncu poleti. Sončni žarki poleti na zahodno fasado (z velikanskim oknom ki se glede na fotografije senči z zavesami) padajo pravokotno, kar je poleti katastrofa.

3. Še bolj kot žgoče popoldansko sonce je seveda problem opoldansko poletno sonce, ki sveti pravokotno od zgoraj navzdol - zato primorci nimajo strešnih oken. Ne glede na to kaj svetujejo na Veluxu, ga ni sečila, ki bi to ustrezno senčil. že iz preprostega razloga, da ima tudi senčeno strešno okno neko toplotno upornost, ki se niti pod razno ne more meriti z upornostjo, ki jo nudi 30+cm debela konstrukcija strehe. Strehe na krasu morajo biti primerno toplotno izolirane in zaprte. Glede na to, da sta zgoraj samo 2 sobi, bi objekt precej več pridobil z okni na severni in južni fasadi, saj bi poleg manj pregrevanja poleti, še izkoriščal zimsko južno sonce, ki na vzhod in zahod ne seže. Samo estetsko je to slabo. Glede burje ne bi smel biti problem, ker so pač današnji materiali oken in vgradnja precej boljši od tistih v referenčnem objektu.

4. Vsa deževnica, ki jo zberejo s fancy strehe s skritimi žlebovi, gre preko izpustov direktno stran. Osnova te regije je pametno uravljanje z razpoložljivo vodo, tudi tisti objekt s kamnitimi žlebovi po katerem so se zgledovali, im žleb speljan z "štirno". Če je pri objektu na sliki tisto ponikanje, ki je pripravljeno s kamnom na tleh, v resnici speljano v zbiralnik, je to že bolje, je pa takšno široko in odprto zbiranje manj primerno zaradi možnega onesnaženja. Najboljše filtriranje dežja je tisto, ki umazanijo sfiltrira pred vstopom v zalogovnik.

5. Dimnik je komajda na meji dovoljene dolžine in ob vetru (že navadnem, kaj šele ob burji) znajo imeti gromozanske probleme s kurjenjem, glede na to, da je nameščen precej proti kapu. Na oko (in glede na člene troslojnih inox dimnikov) je v najboljšem primeru komajda meter nad nivo strešnikov, na oko pa bi rekel med 80 in 90cm.

6. Komentarji na temo lesa in topline in dotika kože so čiste marketinške finte. Na slikah se vidi, da gre za vezane plošče - predelan les, ki ga skupaj držijo lepila in organska topila, pogosto na formaldehidni osnovi. Švedi so pred pol leta v strokovni reviji Indoor Air objavili rezultate 10 letne študije, kjer so merili onesnaženost notranjega zraka s formaldehidom (in drugimi notranjimi onesnaževalci), kjer je bila dokazana jasna povezava s porastom astme pri otrocih v hišah, ki so bile brez prezračevanja in so imele vgrajene "was wood" materiale (od pohištva, do konstrukcijskega lesa). To da je formaldehid kancerogen 1. skupine, pa ni treba preveč poudarjati a ne? Skratka les je res ekološko najmanj sporen material, vendar so ga tu uporabili enako "instant" kot tisti kamen naokrog. Nasploh je danes težko dobiti pravi lesni izdelek, ker je pač predrag, pa še eno neprijetno lastnost ima - se namreč krči in razteza, ne samo ob prisotnosti temperature ampak predvsem vlage. Ampak arhitekti bodo seveda poudarjali mehkobo lesa, ko pa so v resnici postavili armiranobetonski monstrum.

7. Nikjer v tej hiši ni videti sistema prezračevanja ali ohlajevanja. Prvo je pomembno z vidika kvalitete zraka (in tistim, ki bodo živeli v tej hiši toplo priporočam eno analizo zraka po pol leta življenja v njej), drugo pa bo očitno nujno glede na "pametno" arhitekturno zasnovo in izvedbo, ker im garantiram, da jim zavese ne bodo pomagale. Tudi pergola zunaj ne, ker zahodno sonce sije nizko.

aja, še ena zanimivost..., prvotna skica (načrt fasad) je narisana pravilneje, kot je končna izvedba. Tam npr. ni strešnih oken in tudi dimnik je precej višji...

Lepo bi bilo, če bi arhitekti nehali mešati jabolka in kamenje, razmislili o tem kako bo investitor v takšni hiši živel in šele nato prodajali svoje vizije in ideje. To da pa hiša na tekmovanju nastopa kot primer avtohtone gradnje, se mi zdi pa žaljivo do vseh generacij, ki so skozi stoletja na lastnih izkušnjah postavili zasnove obstoječih objektov in ki se precej razlikujejo od tega na sliki. So si pa od zunaj podobne, ja...
coffeecup
# 21.06.2015 ob 14:29
Betonskemu skeletu s prevelikimi odprtinami oblečenemu v kamnite plošče z imitacijo na gabarite kraške hiše ter brez napuščev še ne moremi reči sodobna kraška ampak zgolj sodobna arhitektura. Na tem mestu bi se načrtovalec moral vprašati ali je sodobno in funkcionalno lepljenje kamenja na fasado. Prej bi sprejel čisti beton, kot kamenje, ki niti ne imitira kamnite gradnje ampak samo obloži ali kamuflira fasado (namen in funkcija?). Streha brez napušča to v tradiconalni arhitekturi ne obstaja iz praktičnih razlogov. Sploh je tradiconalna kraška hiša praktična zasnova, medtem ko je ta koncept zgolj sodoben in v skladu s trendom zasleduje "open space", ki definitivno ni praktično izkoriščen. Ta hiša pa ni grda, je pa vsiljevanje pridevnika "kraška" posiljeno, neumestno in neprimerno. To je pač zgoljj sodobna betonka in pika. Podobne koncepte vidimo v sodobnih pasivnih hišah, le da ima ta zidove oblepljene s kamnom, pasivke pa z lesom ali drugimi fasadnimi sistemi. Verjemem pa da bo kdorkoli jo je zgradil v njej vsaj nekaj časa užival, čeprav se na prvi pogled zdi da je namanjena bolj rentanju in občasnemu obiskovanju kot vsakdanjemu življenju.
libby
# 21.06.2015 ob 11:50
Predstavljam si, da bivanje v taki "monoprostorski" hiši deluje bolj povezovalno kot pa je sodobni trend družbe po individuliraciji in osamitvi pred svetom, družinskimi člani, prijatelji. Če vemo, da so kraške družine v hišah sobivale še z delovnimi pripomočki, se ta ideja ustrezno povezuje z današnjim odnosom do tehnologije in z njo povezanim delom.

Kolikor je razvidno s fotografije, bi me edino malce skrbelo zaradi zadostnosti mrežaste-vrvne zaščite na podestu, ki je namenjen igranju.
Še kakšna fotografija kopalnice bi bila zanimiva.
thymiann
# 21.06.2015 ob 13:30
Arhitektura na krasu mi je fantastiča, samo tole mi pa deluje kot en bunker

Očitno se že dolgo nisi peljal po Krasu. Razen, če misliš "staro" kraško arhitekturo. Novejše gradnje so namreč v 90% totalna katastrofa in lep primer, kako čudovito krajino uničiti z raznobarvnimi fasadami in arhitkturo, ki z zgodovino in pokrajino nima nobene veze. Kras bi lahko bil mini Toskana ampak Slovenci smo specialisti za avtodestrukcijo.
sonymb
# 21.06.2015 ob 13:13
Zanimiva mi je streha, nisem gradbenik in ne vem, kako se taka streha obnese na daljše obdobje, ampak deluje pa dobro. Prava hiša za kraško pokrajino.
Dux Ursus
# 21.06.2015 ob 12:14
Tisti beton okog hiše in v zidovju mi deluje grozno, notranjost pa je fina.
zozozo
# 21.06.2015 ob 16:09
A ne bi bilo bolj logično postavit normalne kraške hiše, pa jo notri ful zrihtat?
oziris.va
# 21.06.2015 ob 16:01
Všečno, sploh streha!
JernejG
# 21.06.2015 ob 12:01
Ah, še ena monopoli-hiška...
yetti
# 21.06.2015 ob 19:17
Ko sem prebral da je EMSHO arhitekt sem se kar oddahnil - še je nekaj prizemljenih arhitektov !
Ne vem sicer zakaj se ta članek po več mesecih ponavlja?
Hiša pa je prava katastrofa:
- ni je kraške hiše ki bi imela fuge iznad nivoja kamna
- inox dimnik je kataklizma
-naklon je bolj gorenjski, je pa arhitekt - ves srečen najbrž - le našel ENO staro kraško hišo z naklonom ki je njemu všeč, da lahko vehementno potrdi avtohtonost
- brez napušča - no tega na tisti njegovi vzorčni hiši ni opazil
- zbirni žleb v notranjosti fasade ali zidu - to ga bo lastnik preklinjal čez leta
- vhod je tako širok kot na krasu vhodi v štalo
-o "velux" oknih ne bom rekel nič, ker sem ravno nekaj pojedel, pa ne bi rad...
- notranjost... ah, zadosti je blo!
zozozo
# 21.06.2015 ob 16:21
@emsho - Moja čisto estetska kritika se lahko skrije pred tvojo funkcionalno :)
etore
# 21.06.2015 ob 15:04
S Krasom jo povezuje samo fasada in pocasto vgrajen kamen... zunanjost pa je tako minimalistična, kot da bi šlo za kozjo stajo in ne za hišo... nikjer nobenega sledu o tipičnem kraškem stavbarstvu, oblikovanju kamenja, ni sledu o ganku, kamnitih jertah... betonski zid???

Hecno bo zamakanje osnovnih zidov... očitno je predvideno, da se bo deževnica stekala po zidih... Vendar največji fiasko pa je rostfrej zračnik na strehi...

Notranjost pa tipično Gorenjska... skratka ZEHHH... Take bajte si postavljajte na barju, Kras je že tako ali tako preveč zasvinjan s socialistično gradnjo tipskih enodružinskih hiš...
sonymb
# 21.06.2015 ob 13:10
Večkrat ko si pogledam fotografije, bolj sem navdušen nad tole hišo. Dajana_B, daleč od grdote.
Macja taca
# 21.06.2015 ob 12:26
Nekam temačna. Za zunanje bivanje pa tudi ni nevem kaj. Nobene povezave z naravo ne vidim (kakšen zatišni, senčni kotiček, razen kamna in lesa. Mi je bila pa na prvi pogled všeč.
izo
# 22.06.2015 ob 10:36
spremljam , spremljam, bom tudi komentiral, samo da pridejo do konca. ne moreš vrjet, da ima zadeva 3 strani komenatrjev, bo verjetno rekord. nekaj sigurno drži, slovencu kamen povzroči takšne ali drugačne občutke, podobne je bilo pri turkovi sušilnici ipd.
Kar se pa tiče arhitekture: mislim, koliko nebuloz za eno hiško, saj ne moreš vrjet. Sej je bil mislim že povedano, pa ponovim:
lupina je čisto posnemanje stare kraške arhitekture oz stavbarstva, tudi referenco so vam dali zraven. kar se tega tiče, je moderna intepretacija več kot ok, stokrat sem povedal, da največ naredi mateiral, potem oblika. To niso neke moderne pogruntavščine današnjih arhitektov, to je današnji splošni sprejet izraz povsod. Tudi o napuščih ne bi preveč, lahko pa vam še vsem tukaj naredim elaborat hiš po celem svetu, pa boste videli, da smo slovenci z to spakadraščinao od 60tih naprej s temi 3m napušči ipd prej izjema kot pravila. poglejte si napušče in strehe vse starih mestnih ali vaških hiš, poglejte npr. hiše po nemčiji ali še severneje (ponavadi je vreme glavni izgovor za napušče ipd) ipd. Malo smo posnemali avstrijske mastodonte, ko se vaški veljaki po gričih začeli gradit tiste raskšne vikendice to je vse.
Taka arhitektura je dosti bližje stavbarskemu izračilu, kto vse te vaše sladoledne hiške, pa levčki, grizli adams brunarcie, ameriške pritlične n kapnice itd itd. ampak bog ne daj tega omenit, ne?
ker se tiče interierja: ja seveda je na videz bolj pust, danes je pač prevladal minimalizem, ki da prednost uporabi, ne kranclanju (čeprav je možno videt nekja zelo lpeo obnovljenih objektov z odlično staro opremo, seveda, samo z občutkom je treba naredit). Drugo pa je seveda to, da gre pri fotografiranju za pospravljeno zadevo, kjer ni vse nametano, notri, ni igrač, psov, loncev itd itd, kjer gre za preddstavitev opreme in dizajna, ne šare. bo šlo potem za v naprej?
Bo pa tisti skedenj od ofis biroje (ja pa takšnih primerov dobre prakse ogromno pri nas) najbrž vsem ok (razen interierja jasno spet), ki bo gelde na to hiško tukaj z nekajletno zamudo objavljen tukaj.
Emsho
# 21.06.2015 ob 18:44
Gre za kraški apnenec iz lokalnega kamnoloma, ki je kombiniran z betonom. Dvojnost materialov ima svoj namen: zunaj kamen ustvarja stik s kraško naravo, znotraj les kot naravni stik s kožo. Gre za razumevanje ergonomije telesa, upoštevanje taktilnosti oz. dotika, s katerim razumemo in uporabljamo prostor, in za psihologijo dojemanja materialov in prostora.

Gre za prekaljeno leporečenje, ki z integrirano uporabo latinizmov, butalizmov in hohizmov poudari prvinsko naravo komentirajočega, ki se mu zdi inferiorno se ukvarjati z (po njegovem mnenju) plehkostjo lokalnih habitantov in njihovo limitirano sposobnostjo dojeti veličino njegovega habitatnega performansa... :-)

Uf, je utrujajoče tako lapat. Če bi to konstantno počel, bi se mi zmešal in bi živel v svojem svetu, odrezan od realnosti... :-)

Ergonomija, dotik, taktilnost in druge velike besede imajo svoje fizikalne pomene, ki na planetu zemlja spadajo v točno določen kontekst dragi arhitekti (in ja vem o čem govorim, ker je to moj poklic). Če ne razumete pomena besed, ga raje preštudirajte, nato pa jih poskušate smiselno stlačiti v en stavek. Slovenski jezik je poln besed, ki zelo lepo znajo opisati, da je les na dotik prijeten material, ki ga imajo ljudje radi, sploh v pretežno kamnitih področjih, kjer ga je v okolici malo in posledično v hiši prestavlja prijetno spremembo ob kateri si telo in duša spočijeta... predstavlja tak varni pristan... toplino doma.
zozozo
# 21.06.2015 ob 16:47
Sem si medtem skuhal kavo, in razmišljal tako: Problem dela današnje arhitekture je, da ne upošteva (ne razume?) lokalnega arhitekturnega jezika na področju, kjer gradi.

V časih, ko tehnologija ni omogočala, da se zgradi kar koli, so ljudje bili prisiljeni uporabljati omejen nabor konstrukcijskih in dekorativnih elementov, prilagojen lokalnemu podnebju. S tem so takorekoč nehote ustvarili svoj lokalni slog in predvsem dosegli medsebojno skladnost številnih objektov, ki so jih gradili. Nove rešitve so se delale s kombinacijo ali nadgradnjo obstoječih elementov, in lokalni slog se je spreminjal dovolj počasi, da se je skladnost vzdrževala.

Danes pa se lahko res zgradi praktično kar koli, in brez regulacije se tudi gradi kar koli, zato se lokalni slogi počasi razkrajajo. Pokrajina se s tem spreminja v načičkano vizualno smetišče, in pri tem prav nič ne pomaga če so nekateri, ali pa prav vsi, posamezni objekti vrhunsko oblikovani.
zozozo
# 21.06.2015 ob 16:16
Jaz bi rekel, da ta hiša kaže nerazumevanje kraške arhitekture, pa tudi nasplošno arhitekture hiš.

Hiše na Krasu niso kraške zato, ker imajo kamnite stene (marsikatera ima tudi opečnate, ali pa ometane kamnite), ne zato, ker so natančno take oblike in velikosti, kot tista v Štanjelu. Dosti bolj odločilni faktorji so streha, oblika dimnika, stik strehe s fasado, oblika vrat, oblika oken, ipd.

Ta hiša je pa ravno te elemente kraških hiš odstranila in nadomestila z minimalizmom (in to precej cenenim, če pogledamo dimnik), in zato res izgleda kot monopoli hiška iz kamna, ne pa kot kraška hiša.
luckyss
# 21.06.2015 ob 16:00
Hiša za "problematična okolja" - (tukaj je to burja) zgleda približno tako : "Betonska zgradba zasuta s treh strani z zemljo (vključno s streho) in posajena z odpornim rastlinjem.Prednja stran se obleče v kamen, velika okna pa so zaščitena z močnimi roloji...Notranja izvedba je stvar okusa..
Takšne zgradbe bi lahko gradili tudi v ZDA na območjih pogostih tornadov, vendar tam raje postavljajo hišice iz kart in potem kot pujski jokajo, ko jim jo hudobni volk odpihne ;)
Alchemist
# 21.06.2015 ob 15:19
Po vsem pregledanem, naj pripomnem še to:

Sam bi stavbo ocenil pozitivno, predvsem zato ker v konceptu skuša spajat staro in novo, skuša moderirat med ideali modernizma in tradicionalno vernakularno arhitekturo. Seveda, jasno se vidi da gre za moderno stvar, ampak se jasno tudi vidi da skuša se ta moderna stvar približevati lokalnim tipologijam, ki so lastne lokalnemu okolju, tako v smislu naravnega okolja, kot v smislu kolektivnega spomina ljudi, ki na tem območju živijo. Seveda so pa zaradi tega moderiranja prisotna tudi od tega številna odstopanja. Zdi se mi skratka pozitivno, da se skuša to počenjat, spajat staro in novo, ker s tem kvalitete neke sodobne arhitekture lahko približamo nekemu lokalnemu okolju. Smisel arhitekture ni ustvarit le dobre arhitekture na splošno, ampak tudi ustvariti arhitekturo ki dobro funkcionira v nekem danem okolju, na nekem točno določenem lokusu.

Kot sem že prej povedal, pa čisto objektivno vidim nekaj pomankljivosti, ki so čisto arhitekturne narave in niso vezane na koncept tega spajanja, vsaj z moje prespektive prebivalca in uporabnika arhitekture. Najprej interier: interier je sicer zanimivo izpeljan, všeč mi je da je v njem veliko lesa, ki lahko daja močan občutek topline, kar je izrazito pozitivno. Kljub temu obstajajo določeni detajli, ki mi dajo misliti. Izum stopnice-police je sicer zelo zabaven, ampak se sprašujem po njegovi uproabnosti. Spodnje police so že resnično težko dosegljive, ob vsem tem pa so tudi kot stopnice nerodne. Stopnišče je razmejeno od ostalega prostora zgolj z serijo tankih kovinskih palic. Resda to ohranja modernistični imperativ prehodnega in transparentnega prostora, ampak sprašujem se kako to učinkuje na občutek varnosti stopnišča. Zdi se kot da lahko karkoli pade skozenj. Te mreže v nadstopju so tudi zanimive domislice, kot asociacija na mreže z nogometnih golov so lahko za otroke verjamem prijetne. Ampak obenem imam občutek, da je zaradi tega ta zgornji podij vedno zelo odprt in težko bi ga bilo orgnizirat v karkoli drugo kot nek prehoden prostor ali prostor za talna ležišča. Spalnica je zaradi lesa sicer zelo prijetna, ampak je okno zgolj stropno, kar jo spreminja v neko utesnjeno čumnato. Sicer prijetna kot nek intimen prostor, težko deluje kot nek kraj prijetnega bivanja. Nadalje, kuhinjska miza mi je spet zelo všeč zaradi lesa, ne morem enako trdit pa za kuhinjo, ki jo zaznamuje standardni brezosebni minimalizem. Če prav razumem so tudi omare vse že vgrajene v stene, kar pomeni že to, da je izbira pohištva za prebivalca zelo omejena. Težko bi nekdo zbežal iz tega minimalizma in prostor personaliziral.

Ob vsem tem, morem dejat, da mi je všeč torej koncept, ampak ob navedenih pomanjkljivostih notranjosti in prej navedeni nedodelani okolici, morem priznat, da se mi res to vse skupaj zdi bolj kot neka vikendica ali počitniška hišica za začasno bivanje. Spominja me bolj na nekatere hišice, kamor bi človek šel za par dni na dopust, kot pa nek kraj kjer bi nekdo zares stalno živel.

Sicer pa z arhitekturo je drugače kot s slikami, ki se jih da ocenjevati že ob prvem pogledu. V arhitekturo je treba vstopiti in jo doživeti, slike večinoma ji lahko naredijo krivico. Tudi tako ne bom govoril, da so te moje sodbe dokončne, najbrž bi se ob vstopu v to hiško in ob njeni izkušnji lahko tudi spremenile. Sploh pa je težko sodit, če nimaš nobenega tlorisa in prereza in le omejen nabor slik.
superstar
# 21.06.2015 ob 13:52
Ja ni čudno, da nimajo dela naši arhitekti.
Alchemist
# 21.06.2015 ob 13:46
Končno en članek, ki spodbuja debato o bivalni kulturi in arhitekturi. In veliko zanimivih komentarjev. Pozdravljam to.

@frozen pingvin:

@karantanc9
škatlasta? kaka pa naj bo hiša, ko spužva?! al taka slovenska z najmanj 3-mi prizidki, vsak v svoji barvi in velikosti?!


Najbrž je originalni komentar se nanašal na njeno, nenazadnje tudi minimalistično, zunanjost. Klasično hišo namreč zaznamujejo do določene mere tudi napušči, okvirji oken in vrat, vidnejše stavbno pohištvo (npr. polkna) in še razno razni dodatki. Tu tega ni, gre za izčiščen kubus, kar pa je pri tej hiši izrazito modernistično. Gre nenazadnje za spoj modernega in tradicionalnega, in je to torej pričakovano. Mene ta zunanja formalna izčiščenost ne moti. Pohvalil bi tudi izvedbo strehe, ki oblikovno spominja celo na klasično kritje s škrlami. Zelo lepa moderna referenca na nek tradicionalen element.

@Dux Ursus
in kaj je groznega na betonu?! zakaj treba beton v nekaj obleči?! zakaj bi beton, ki je ubistvu neke vrste kamen, bil nedokončan materjal?! toliko agregatov, cementov, različnih opažov, itd, ti lahko iz betona naredijo marsikaj.


Ta zunanji betonski zid moti tudi mene. Z betonom samem po sebi ni nič narobe, imam ga precej raje kot pa stekleno-jeklene kombinacije npr. Beton je podobno kot kamen tudi, če seveda pravilno izveden, tudi material ki se izredno lepo stara. Problem nastopi v kontekstu, razmerjih in asociacijah. V nekem urbanem okolju najbrž tak beton nebi bil prav nič hudo moteč, v popolni naravi pa ustvarja preoster kontrast. Asociacije povezane s takim betonom v nekem naravnem okolju so tudi pri meni negativne, spominjajo na neko nedokončano in zanemarjeno gradnjo. Gre za izrazito vizualno-psihološki vidik tukaj. To je seveda pol lahko zelo subjektiven pogled, ki se razlikuje od človeka do človeka. Meni je gol neobdelan beton v naravi vedno deloval kot neko posilstvo.

@Macja taca
kaj pa je to povezava z naravo? materjal recimo je direkt iz lokalnega kamnoloma.
povezovanje same notranjosti z naravo oz zunanjostjo pa tudi je. navsezadnje je okno veliko 2 krat 3 metre, z vrati... kaka zunanja ureditev pa verjetno tudi še sledi, ker je to novogradnja zgrajena pred kratkim.
poglejte si svoje bajte doma, okna 80 cm na 110 cm, še zavesa čez da se ja notri ne vidi...in potem pametujete pri hiši, kjer ima 7 krat večje okno da nima povezave z naravo.... eh ja...


Ni vse samo v velikosti oken. Gre tudi za njihovo usmerjenost in tudi za to, kako je zunanjost urejena na način, da povezuje poglede iz notri navzven in obratno. Mislim, da je Macja taca predvsem se nanašala na ureditev zunanjosti, ki v primerjavi s samo stavbo ni nevem kaj. Recimo krajinsko-arhitekturni element je tukaj ostal nekoliko nedodelan. Moremo se pa zavedat, da je zunanji prostor ob hiši, vsaj za nas primorce, izjemno pomemben, kajti predstavlja pomemben del bivanjskega prostora.

Ne morem pa razumet komentarja o temačnosti. Resda modernizem na splošno propagira, da so potrebni izjemno svetli prostori z velikanskimi okni za dostop naravne svetlobe. Ta standardiziran globaliziran pogled, pa ne upošteva lokalnih specifik. Tako na Krasu kot drugod na primorskem so običajno poletja izjemno vroča, pripeka sonca je izrazita. Zato so stare hiše tudi imele majhna okna, zato da so v notranjosti ustvarjale prijetno senco. Senca in tema, so vsaj zame, dejansko dobrodošle saj predstavljajo zaščito pred pekočim soncem.

vse hiše so minimalistične, ko so zgrajene...po kakem letu, ko se napolnijo z življenjem - torej kaka slika, roža, kake knjige, itd, mislim, da bi zgledala notranjost na slikah manj minimalistična...


Res, se povsem strinjam. Arhitekturna fotografija nas zelo posiljuje z nekimi minimalističnimi interjerji, ki pa so povsem neživljenski, primerni samo za fotografiranje takoj ko je določena hiša zgrajena in dokončana. Ko se vanjo dejansko vseli življenje, se stvar spremeni. Kljub temu, pa lahko že arhitektura naštima interjer tako, da se lahko da pol iz njega marsikaj zanimivega naredit v smislu notranjega oblikovanja. Tu mislim, da so nastavki prisotni in dobri. Interjer, ki ga vidimo, najbrž nikakor ne izraža dokončnega stanja, ki ga bo na koncu izoblikoval prebivalec te hiše.
Nielsener
# 21.06.2015 ob 13:17
Joj to bi jest mel... Koliko kaj stane taksna izgradnja? Brez parcele seveda...
sonymb
# 21.06.2015 ob 12:28
Prelepa hiša. Zunanjost mi je zelo všeč, notranjost pa mi deluje malo preveč minimalistično. Je pa zanimiva. Ne bi imel nič proti takšni hiški :).
tigrowc
# 22.06.2015 ob 10:34
Kot krašowc lahko samo povem, da mi je ta objekt zanimiv, ampak anonimen in ne spada v kraško siluheto. Ne vsebuje niti enega samega tipičnega kraškega arhitekturnega elementa oz. so vsi elementi interpretirani ali shematizirani na tak način, da bi tak objekt lahko stal kjerkoli po Slo ali Eu, ne da bi spominjal na kraško arhitekturo. Poleg tega na Krasu ni nikoli obstajala samostojna hiša, temveč njegova značinost so strnjeni, med seboj povezani objekti.

Na Kras ljudje zahajajo, ker jim je všeč tipična kraška arhitektura, pokrajna, ljudje, hrana, vino, ipd. Del Krasa je zaradi napačne oz. pretekle neobstoječe prostorske vizije deloma popačen z novejšimi objekti, ki so tam rastli od 50ih let dalje. Taki objekti so po mojem mnenju rakasta tvorba. Prepričan sem, da se lahko stare in nove objekte projektira na sodoben način (npr. večje odprtine oken na južni strani), ne da bi popačili pristnost kraške arhitekture. Kaj se bo iz našega Krasa zgodilo, če bomo dopustili, da se vsako leto npr. postavi 20 ali več takih ali podobnih objektov? Vizija Krasa, ki je meddrugim eden redkih in najmanj urbanistično razpršeno popačenih regij v Sloveniji, da bi turistično tržilo svojo kulturo, bi v teku 20.let popolnoma izpuhtela.

Mimogrede bi se lahko avtorica glede kraške vegetacije malo bolj poglobila, saj so Benečani le marginalno krivi za nastanek gmajne na Krasu. Večina hrastovega lesa za potrebe Benetk je prihajala iz današnjega hrvaškega ozemlja, nekaj pa tudi iz zaledja. Ponovno pogozdevanje krasa so začeli pod Avstro-ogrsko monarhijo (pogozdevanje z borovci). V knjižnicah ali spletu se najde veliko tovrstnega gradiva, npr.: http://www.razvojkrasa.si/si/narava/98/a
rticle.html
Emsho
# 21.06.2015 ob 20:17
@yetti

Sorry, prehitro si si oddahnil. Nisem rekel, da sem arhitekt. Rekel sem, da poznam ergonomijo, dotik in taktilnost, pa psihologijo, ker je to moj poklic, saj sem ZDRAVNIK :-) Če ti je kaj v uteho, pa sem po sili razmer zadnjih 8 let precej časa ljubiteljsko študiral arhitekturo in gradbeništvo, zlasti pasivnih (energijsko učinkovitih hiš), ker sem moral zaradi gradnje lastne hiše, ker znanja takrat v Sloveniji še ni bilo, sedaj pa mi je to ostalo. Če to združiš še s tem, da me je brat geograf pogosto uporabljal za sparing partnerja ko je bil še študent, dobiš enega križanca, ki precej dobro razume povezavo med vplivi okolja na človeka, človeka na okolje, od tam na arhitekturo, na energijsko porabo in čeprav se bo slišalo čudno - vplivom vseh prej naštetih na zdravje (notranjega okolja čedalje bolj v zadnjih 10 let od kar imamo porast sodobnih materialov, pogosto je zrak v hišah slabši kot v mestih). Ja, vse je povezano...
Emsho
# 21.06.2015 ob 18:01
@zozozo

Res se gradi pogosto tako, da naselje zgleda kot arhitekturno smetišče, po drugi strani pa imamo na račun ohranjanja arhitekturne enotnosti en kup težav. Npr. pri postavitvi prej omenjene pasivne hiše, ko jo hočeš nekje postaviti, pa ti občina zapove orientacijo slemena dvokapne strehe in povzroči večjo porabo za ogrevanje pozimi in poleti za hlajenje.
Omemba orientacije slemena se prvič pojavi v časih reforme Marije Terezije. Z odlokom je namreč zapovedala, da morajo biti fasade, ki gleda na cesto urejene ali pa sledi kazen. Posledično so ljudje ob cestah, ki so vodile v smeri S-J, gradili hiše, ki so imele slemena orientirana V-Z, na cesto pa je gledala manjša površina fasade. Ta odlog pa ima (kolikor se sliši neverjetno) vpliv na današnji izgled naselij, sploh tistih ob starejših cestah.
Mnogokatere občine po Sloveniji pa danes zahtevajo skladno orientacijo slemen z obstoječo gradnjo in tako podaljšujemo logiko Marije Terezije, ne da bi se vprašali, kakšen smisel sploh ima to. In v času energetsko učinkovite gradnje je to neumnost. Energijsko bilanco hiše pogosto definiraš na tem koraku - hiša, ki z daljšo stranico gleda na jug je precej bolj učinkovita kot tista, ki gleda na zahod.

Se pa strinjam, da je treba do določene mere upoštevati oblikovni slog in zunanji izgled, tudi tu pa po pameti. Podnebje se pač spreminja in se bomo morali prilagoditi. Tudi sedanje hiše so nastale s prilagajanjem, sami birokrati so imeli bolj malo prstov vmes :-)
Bendit
# 21.06.2015 ob 17:50
Ni mi vsec, pa se premajhna.
Emsho
# 21.06.2015 ob 16:36
@cofeecup

Odličen komentar, si me prehitel, ko sem tipkal... se strinjam tudi s pripombo o "fake" hišah, ki se delajo, da so nekaj kar niso. Z eno malo pripombo...

Pasivna hiša je v prvi vrsti oznaka za energetsko učinkovito hišo in v osnovi nima veze z izgledom in materiali. Pasivna je lahko tako klasično zidana alpska hiša, še lažje pa ta standard dosežeš na Krasu (ker je temepratura pozimi znosnejša kot na celini), magari s kamnom. Ampak, ker so izraz pohopsali arhitekti (in ponudniki lesne gradnje), je med ljudmi spet krožijo estetske "prednosti" takšnih hiš namesto funkcionalne. Zaradi funkcionalnosti in bivalnega ugodja pa so bile sploh razvite.
Emsho
# 21.06.2015 ob 16:24
Največji izziv današnjega časa je, kako uporabit znanje in izkušnje lokalcev tako podnebno zahtevnih območij kot je Kras in ga nadgradit z željami ljudi, ki so bolj kot kadarkoli odrezani od klimatskih zahtev okolja. Izziv za ljudi s krasa in primorske nasploh bo tudi nova energetska direktiva, saj bo po letu 2020 v Sloveniji (in evropi) dovoljeno graditi samo še novogradnje v ničenergijskem standardu. Saj z ogrevanjem že tako ni prav dosti težav, bo pa treba znanje prednikov uporabiti tako, da bo energije porabljene za ohlajevanje čim manj... Skratka ne tako kot pri tem objektu :-)
karantanc9
# 21.06.2015 ob 16:05
frozen pingvin 2
@karantanc9
škatlasta? kaka pa naj bo hiša, ko spužva?! al taka slovenska z najmanj 3-mi prizidki, vsak v svoji barvi in velikosti?!


Naj bo takšna, da se dopade lastniku. Vidim "foro" tega dizajna samo mi osebno ni najljubši. Če gremo na povezavo modernega in tradicionalnega bi šel jaz osebno v drugo smer.

Prizidkov na sliki ne vidim, bi pa se raje kot za betonsko škarpo odločil za kamnito, ki bi meni bolj povezala tale koncep narave/kamna in lokalnega.
DrMrrr
# 21.06.2015 ob 15:08
etore, natančno tako - katastrofa (ampak na prvih strahen rtvslo-ja)
superstar
# 21.06.2015 ob 14:18
Admin bom še enkrat napisal. Hiša je zmazek in ne spada v naš kraški raj.
Jonson
# 21.06.2015 ob 13:42
Kras je nekoč bil bolj pogozden in verjetno bolj zelen kot je danes. Prevladoval je hrast, danes pa bori. Posledično, če posekaš gozdove, pride do erozije in pojavi se kamen. Takšen je danes Kras.

Ljudje mislijo, da je Kras pač takšen in institucije mislijo, da gre za 'kulturno dediščino', ki se jo ne sme dotikat. S tem se ne strinjam. Ljudje smo 'kulturna dediščina' prihodnosti. Če bi naredili Kras bolj zelen, bi bilo to super.

Vegetacija daje nek svoj čar kamniti pokrajini.

Zato sem enakega mnenja kot nekateri komentatorji, da gre pri tej hiši za sicer zelo dobro arhitekturno delo, a primanjkuje vegetacije. Arhitekti niso za to krivi. Kriva je mentaliteta, da je Kras pač kamnit. Ja spodaj že, a zgoraj lahko raste rastlinje, ki prinese čisto drugačen videz in občutek pokrajine.
pericon
# 21.06.2015 ob 13:30
navaden kasuon, brez ganjka in borjača, noter pa precej hladna
Macja taca
# 21.06.2015 ob 12:30
Ups, izgleda, da sem začela ogled slik pri bolj temačnih prostorih in nekatere zpustila... Še vedno pa pogrešam povezavo z vrtom. Lepa fasada.
karantanc9
# 21.06.2015 ob 12:06
Zunanja oblika preveč škatlasta, notranji dizajn pa super.
rooster
# 26.06.2015 ob 20:43
to je istrska hisa, ne pa kraska
mehko koleno
# 26.06.2015 ob 10:17
BETONSKA FASADA na 2. fotografiji izredno slabe izdelave...
pozitivc
# 22.06.2015 ob 19:13
@Emsho

Jaz sem tudi že kdaj zbolel in se pozdravil, pa se nimam za kompetentnega kritizirat zdravnike. (je ps res da veliko slovencec misli, da so kompetentni :))

Priznam pa, da si nekatere stvari tudi pravilno povedal... morda nekaj tvojih komentarjih o materialih...

Ampak verjemi, da tvoje kritike glede oblike in ustreznosti uporabljenih materialov (predvsem glede vizualnih lastnosti) niso na mestu

Ampak o ob
mivioni
# 22.06.2015 ob 15:35
@ Emsho

Sem aritekt, zdravnik, odvetnik, ekonomist, psiholog, sociolog, avtomehanik tudi malo gradbenika in v prostem času kvantni fizik ... spoznam se na vse - sem Slovenec ;)

Pa vseeno, če si je nekdo zgradil svojo hišo, še ne pomeni, da je doktoriral s poklica arhitekture ... ali pač? Welcome to Slovenia ;)

Nič ne rečem... Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje in tako je tudi prav. Pozdravljam to debato, ki se je razvila okoli te sodobno interpretirane kraške hiše (poudarek na sodobno in interpretacijo) . Čez 10 let bodo taki "negativni" in ”vsevedni” komentarji pase in sodobna arhitektura ne bo več tujek v očeh širše javnosti. Do takrat pa stavimo na bolj razgledano novo generacijo in njeno razumevanje arhitekture, kvalitete grajenega okolja in bivanja.

Čas bo pač prinesel svoje, tudi arhitekturno bolj razgledano širšo javnost, kateri pogled seže djle od sosedove tipske hiške iz 70ih z obveznimi napušči, majhnimi sobami, neizkoriščenimi tlorisi, majnimi okenci, prizidki in načičkanimi slogi iz vseh vetrov.

Pa brez zamere - to je moje mnenje. V priemru nestrinjan se iskreno opravičujem.

Nisem vseved :)
oliva
# 21.06.2015 ob 15:57
*meni so tudi stopnice štoraste
sonymb
# 21.06.2015 ob 14:53
Hvala za dodatne fotke, mi je malo bolj jasna razporeditev. In moram reči, da je dobro narejena. Povsem dovolj za manjšo družino, par ali tudi enega človeka. Ne vem, zakaj bi bila namenjena bolj rentanju in občasnemu obiskovanju. Čeprav majhna kvadratura, ki pa je dobro razporejena in povsem zadovoljuje potrebe manjše družine. To, da je obložena s kamenjem ji pač doda kraški pridih. V predelu Maribora pod Pohorjem, kjer živim, bi jo pač bilo smiselno obložiti z lesom, da bi spadala v okolje. Malo me moti surov beton ograje, tukaj bi bilo po moje lepše, če bi bila ograja iz kamenja, sicer pa stvar okusa. Kot je nekdo napisal, surov beton v naravi res deluje nekoliko "nedokončano". Mi je pa všeč, da je minil čas gradnje ogromnih hiš z mnogimi balkoni, prizidki, potratnih in dragih za vzdrževanje ter obremenjujoćih za okolje.
sonymb
# 21.06.2015 ob 14:14
Bi pa bil dobrodošel malo obširnejši opis te hiše in malo več fotografij. Razporeditev, kopalnica. Nimam prave predstave ob teh fotografijah. Ker je hiša res zanimiva.
oliva
# 21.06.2015 ob 14:13
Meni pa je ravno nasprotno: zunaj super, notri pa preveč 'sterilna'.
Majora
# 21.06.2015 ob 13:49
Zunajost se poda tistemu okolju, ne bode v oči, to je vsekakor pozitivno. Je pa hiša kot celota kot vsa novodobna arhitektura. Lepo izgleda na slikah, v katalogih, v realnosti pa popolnoma brezosebno, hladno in brez kančka domačnosti.
Sony girl
# 21.06.2015 ob 13:39
Na zunaj mi je vrhunska, taka da bi jo še jaz imela. Ampak interier mi pa ni niti najmanj všeč. Deluje mi preveč indrustrijski. Stopnice me spominjajo na stopnice, ki so bile v hiši mojih starih staršev. Drugač pa je nabolj važno, da se bodo v hiši dobro počutili.
Kazalo