Nežnejši spol hitreje pridobi nezdrave navade, med katerimi so poseganje po mastnih in zelo sladkih prigrizkih, pitje velikih količin kave in tudi kajenje.

Na univerzi v Leedsu so razsikovali, kakšni so vplivi stresa, predvsem tistega na
delovnem mestu, na prehranjevalne navade posameznika. Še enkrat več so potrdili nekaj že znanih dejstev. Stres zmoti običajni ritem prehranjevanja in ljudi sili k nezdravemu hranjenju.

"Sadje in zelenjava se znajdeta na odstavnem pasu, saj ju prezaposleni delavci hitro zamenjajo s prigrizki z veliko maščobami in sladkorja. Veliko ljudi se sploh ne zaveda, koliko skritih maščob in sladkorja pravzaprav pojedo. Na škodo zdarvih živil seveda," je povedala ena od sodelavk pri raziskavi v Leedsu.

A ni le stres na delovnem mestu tisti, ki ljudi zapelje na napačno pot. Strokovnjaki so opazovali prehranjevalne navade nekaj sto ljudi in opazili so, da se prehranjevalne navade posameznika lahko poslabšajo že zaradi stvari, ki se nam čez nekaj dni zdijo banalne in smešne. Izguba ključev, nastop v javnosti, sestanek z nadrejenim, prepir s prijateljem in še tisoč podobnih težavic ljudi pogosto usmeri na "premastna in presladka pota". V Leedsu so ugotovili še, da imata huda psihična in fizična obremenitev različen vpliv - psihični stres na prehranjevanje vpliva bolj "usodno".

Delanje pozno v popoldne ali celo večer pa ima tudi eno dobro posledico, ugotavljajo strokovnjaki. Ženske in moški zaradi tega popijejo precej manj alkohola.