Do zdaj je bilo znano, da so neolitski zdravniki uporabljali neke vrste žag in z njimi rezali lobanje, ni pa bilo dokazov o amputacijah. To pomeni, da je bila medicina v kameni dobi precej bolj razvita, kot so predvidevali do tega odkritja.

Kirurgi iz neolitika naj bi za odstranitev uda telesa uporabljali izostren kresilni kamen in neke vrste anestetik. Iz okostja je razvidno, da so amputirali levo podlaket in znanstveniki verjamejo, da so rano tudi sterilno oskrbeli.

Dokaze o zgodnjih kirurških posegih sta izkopala arheologa Cécile Buquet-Marcon in Anaick Samzun ter forenzik Philippe Charlier med raziskovanjem grobnice v Buthiers-Boulancourt. Okostje moža ni imelo podlakti in kosti dlani leve roke. Testi, ki so jih opravili, pa so pokazali, da je bil ta del roke nad komolcem natančno odstranjen. Znanstveniki zato domnevajo, da je bila to namerna in uspešna amputacija.

Pacient je bil najverjetneje bojevnik, ki si je roko poškodoval med bojem ali pa ga je napadla kakšna žival. Za zmanjševanje bolečine naj bi uporabili halucinogeno rastlino daturo, do dva metra visoko zel z velikimi zvončastimi belimi cvetovi. Rano so verjetno oskrbovali in čistili z protikužnimi zelišči, kot je žajbelj, trdijo znanstveniki.

Arheolog Buquet-Marcon je za britanski Telegraph povedal: "Ne mislim, da lahko ljudi, ki so izvedli operacijo, imenujemo zdravniki v današnjem pomenu besede. Ampak očitno so imeli potrebno znanje medicine." Raziskovalci so o dveh podobnih primerih poročali tudi iz arheoloških najdišč v Nemčiji in na Češkem.