Nordisjka hoja je tudi v Sloveniji vedno bolj priljubljena. Foto:
Nordisjka hoja je tudi v Sloveniji vedno bolj priljubljena. Foto:
- poraba kalorij se v primerjavi s klasično hojo poveča za 20–40%;
- srčni utrip je do 20 ud/min višji;
- poraba kisika je večja za 25 %;
- zmanjšuje ali odpravlja bolečine v vratu, ramenih ter križu;
- poveča se gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa;
- razbremenjuje obremenitve na skočni in kolenski sklep, kolk in hrbtenico za približno 25 %;
- učvrsti mišice nog in zadnjice, prsne, trebušne in hrbtne mišice.
Nordijska hoja
Nordijska hoja je tudi cenovno ugodna rekreacija. Potrebujete palice in dobro obutev.
- že splošno pravilo pravi, da naj bo ob postavitvi palic pravokotno na podlago kot v komolcu med 90 in 100 stopinjami;
- pravilna dolžina palice za posameznika pa je odvisna še od dolžine koraka, dolžine nog, ritma hoje, mišične moči in gibljivosti;
- pravilno dolžino palic lahko izračunate tudi tako, da telesno višino pomnožite z 0,68
Nordijska hoja
Za osnovno tehniko nordijske hoje so pomembni ogrevanje, pravilno dihanje in pravilni koraki, pravilna uporaba palic in raztezanje po hoji. Tisti, ki osnovno tehniko že obvladajo pa se lahko poslužujejo tudi teka s palicami – nordijskega teka ali skokov.

Občasne sprehode in pohodništvo lahko brez pomislekov nadgradite z nordijsko hojo. In kaj pravzaprav je nordijska hoja? Je oblika hoje s palicami, pri kateri skušamo hoditi čim bolj naravno, kar omogočajo posebne palice. Gibanje rok je takšno kot pri hoji brez palic, le da so koraki nekoliko daljši.

Nordijska hoja – hoja za vse
Nordijska hoja je med ljudmi priljubljena zato, ker pri njej razmigamo celotno telo (dejavnih je 90 odstotkov mišic), posledično aktivnost ni preveč naporna in pozitivno vpliva na srčno-žilni in dihalni sistem. Pri nordijski hoji ni sunkovitih gibov, zaradi česar je možnost poškodb zelo majhna. S to dejavnostjo izboljšamo vzorec hoje z aktivnejšimi in daljšimi koraki, nihanje rok pa je izrazitejše, kar prispeva k pokončnejši drži.

Ob svetovnem dnevu nordijske hoje na Bledu pripravljajo celodnevno druženje rekreativcev. Več si lahko preberete tukaj.

Zaradi gibanja v naravi se izboljša tudi splošno počutje, nordijska hoja pa prispeva tudi k ohranjanju telesne pripravljenosti, torej vzdržljivosti, moči, gibljivosti, ravnotežja ter koordinacije in je v nasprotju z mnogimi drugimi športi cenovno dostopna. Potrebujemo namreč le posebne palice in dobro obutev.

Cenovno dostopna rekreacija
Za največji učinek nordijske hoje na telo je pomembno, da izberemo prave palice. S planinskimi namreč nordijske hoje ne moremo pravilno izvajati, saj se tehnika dela rok razlikuje od pohodništva. Palice za nordijsko hojo so namenjene predvsem odrivanju, kar dodatno zaposli mišice gornjega dela telesa, si čimer posredno razbremenimo sklepe spodnjega dela. Kakovostne palice za nordijsko hojo so ergonomsko oblikovane, so čim lažje in hkrati čvrste ter vzdržljive. Težišče palice pa mora biti čim bliže ročaju.

Poleg palic pa je pomembna tudi dobra obutev s kvalitetnim podplatom, ki ne drsi. Pomembno je še, da zagotavlja pravilno oporo stopalu in dobro blaži tresljaje pri stiku noge s podlago. Primerna je tekaška obutev ali pa lažji pohodni čevlji. Seveda pa si lahko po želji priskrbite tudi lahka in udobna oblačila.

Lahkotnejša vadba z veliko učinka
Kljub znatnim učinkom na telo (več v okvirčku na desni) je nordijska hoja še vedno lahkotna oblika vadbe in tako primerna gibalna terapija za ljudi, ki so se poškodovali, so imeli nesrečo ali imajo za seboj ortopedsko operacijo.

Zgodovina nordijske hoje
Nordijska hoja izhaja s Finske, njeni začetki pa segajo v 30. leta prejšnjega stoletja, ko so tekmovalni smučarski tekači začeli svoje dolge tekaške palice uporabljati za naporne "suhe treninge". Iz hoje kot najbolj naravne in zdrave človeške aktivnosti in teka na smučeh (le brez smuči) so nato v 90. letih prejšnjega stoletja razvili novo športno aktivnost – nordijsko hojo, ki se je po združitvi športnega inštituta Vuerumaki, vodilnega finskega proizvajalca smučarskih palic Exel in nacionalne rekreativne organizacije Suomen Latu leta 1996 razvila v nacionalni šport. Leta 2000 so na Finskem ustanovili še krovno mednarodno združenje za nordijsko hojo – INWA (International Nordic Walking Association), katerega članica je od leta 2003 tudi Slovenija.

Navdušenja nad nordijsko hojo tudi v Sloveniji vse več
Nordijska hoja se je pri nas sprva začela pojavljati v obliki delavnic za ohranjanje in izboljšanje zdravja, ki so potekale v zdravstvenih domovih in različnih zdraviliščih. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani je nordijsko hojo kot izbirni predmet vključila tudi v predmetnik. Leta 2005 pa je bilo ustanovljeno tudi Združenje za nordijsko hojo Slovenije (ZNHS), ki deluje v okviru INWE. Združenje v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter s Fakulteto za šport sistematično usposablja vodnike in inštruktorje INWA. Po dostopnih podatkih je bilo do leta 2006 v Sloveniji usposobljenih 200 INWA-vodnikov, 10 INWA-inštruktorjev in dva nacionalna INWA-trenerja.

A. M.

Več o nordijski hoji lahko preberete v gradivu za samostojno učenje Centrov vseživljenjskega učenja.

- poraba kalorij se v primerjavi s klasično hojo poveča za 20–40%;
- srčni utrip je do 20 ud/min višji;
- poraba kisika je večja za 25 %;
- zmanjšuje ali odpravlja bolečine v vratu, ramenih ter križu;
- poveča se gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa;
- razbremenjuje obremenitve na skočni in kolenski sklep, kolk in hrbtenico za približno 25 %;
- učvrsti mišice nog in zadnjice, prsne, trebušne in hrbtne mišice.
- že splošno pravilo pravi, da naj bo ob postavitvi palic pravokotno na podlago kot v komolcu med 90 in 100 stopinjami;
- pravilna dolžina palice za posameznika pa je odvisna še od dolžine koraka, dolžine nog, ritma hoje, mišične moči in gibljivosti;
- pravilno dolžino palic lahko izračunate tudi tako, da telesno višino pomnožite z 0,68