Na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo izvajajo operativni program za osrednjo Slovenijo, poleg tega pa je na oddelku zbrana vsa neonatalna kirurgija. Na leto zdravijo več kot 2.600 otrok, s transportom prepeljejo več kot 220 dojenčkov in opravijo več kot 6.600 ambulantnih pregledov. Na intenzivni terapiji na leto zdravijo več kot 600 najbolj bolnih otrok iz vse države. Opravljajo tudi transport kritično bolnih otrok z reševalnim vozilom ali helikopterjem iz vseh slovenskih bolnišnic, in to vse dni v tednu, 24 ur na dan.

Oddelek ljubljanske otroške kirurgije je v petih desetletjih delovanja nekoliko spremenil podobo in se vmes preselil v prostore nove pediatrične klinike. Kljub spremembam pa je oddelek ostal zvest svojemu bistvu, saj že od začetka zagotavlja celostno zdravstveno obravnavo otrok, so izpostavili ob začetku slavnostne akademije.

Izkušnje in modrost
Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko je v nagovoru izpostavil, da so v abrahamovih letih mladostni zamah in zagnanost zamenjale izkušnje in modrost. Dotaknil pa se je tudi vprašanja otroške srčne kirurgije. "Bolnike s prirojeno srčno napako smo obravnavali na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo od samega začetka in ves čas dosegali mednarodno primerljivo dobre rezultate," je poudaril in zatrdil, da je program varen in kakovosten.

Spomnil je, da so se dvomi o varnosti in kakovosti programa pojavili v obdobju, ko je otroke operiral izraelski otroški srčni kirurg David Mishaly. "Nekateri skozi medije in politiko vztrajno in že več let kljub objektivno dokazanemu uspešnemu zdravljenju poskušajo diskreditirati program s pretencioznimi navajanji neresničnih dejstev in polresnic," je bil še oster Veselko.

Šarec: Ni čarovnika, ki bi težave lahko rešil čez noč
Mimo dogajanja na otroški srčni kirurgiji v kritičnem nagovoru ni mogel niti Marjan Šarec, ki je v vlogi premierja UKC Ljubljana obiskal prvič. Prerekanja na hrbtih staršev in otrok ne sodijo nikamor, je poudaril. "Nekateri zahtevajo visoka plačila in zato so drugi tudi upravičeno užaljeni. Vendar pri otroških zgodbah ne moremo govoriti samo o denarju," je še dejal. Zdravstvo je ena izmed prioritet vlade in tudi zato je na mesto zdravstvenega ministra imenoval Sama Fakina, "ki ni tiho, ima svoje poglede in želi nekaj narediti".

Šarec pa je priložnost izkoristil tudi zato, da je izrazil svojo podporo generalnemu direktorju UKC-ja Ljubljana Alešu Šabedru. "Dokler bo tako delal, kot je delal do zdaj, bo imel moje zaupanje. Človeku je treba pustiti, da pokaže rezultat in prekine s prejšnjimi praksami," je dejal. Spomnil je, da je problemov veliko in da ni čarovnika, ki bi 20 let nakopičenih težav lahko rešil čez noč. Po mnenju predsednika vlade morata tako UKC kot oddelek otroške kirurgije izginiti iz časopisnih naslovov in začeti delati v miru.

Šarec in Fakin sta tudi obiskala oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Po ogledu je premier v izjavi za medije dejal, da "zadeve niso takšne, kot so jih nama kdaj predstavljali". Delo na oddelku po njunih besedah poteka dobro, mirno in urejeno. "Stvari tečejo in mislim, da tako, kot so zastavljene, bodo tekle tudi v prihodnje," je po obisku še dejal Fakin.

Šabeder pozdravil dogovor med sindikati in vlado
Šabeder je ob robu slavnostne akademije sicer opomnil, da je oddelek steber programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Na vprašanje, ali glede na premierjevo in ministrovo podporo računa, da bo UKC obdržal program, je Šabeder dejal, da verjame, da lahko program ostane enovit, celovit in tudi znotraj UKC-ja Ljubljana.

Generalni direktor ljubljanskega UKC-ja se je dotaknil tudi nedavnega dogovora med sindikati in vlado, s katerim bodo tudi zaposlenim v UKC-ju omogočili nekoliko višje prihodke. Šabeder verjame, da bodo s tem ustavili kakšen odhod strokovnjakov in medicinskih sester, vlado in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je še pozval k iskanju rešitve za dvig cen zdravstvenih storitev.
Za zaposlene v zdravstvu naj bi aktualni plačni sporazum po prvih ocenah prinesel dodatnih 60 milijonov evrov. Zdravstveni izvajalci, polovica jih je še vedno v rdečih številkah, ne vedo, od kod bodo vzeli ta denar, zato pozivajo vse odgovorne, naj zagotovijo dodatna sredstva iz zdravstvene blagajne. V nasprotnem primeru bodo pripravili tožbene zahtevke, saj niso prejeli niti denarja za višje plače zadnjih treh let, skupaj 229 milijonov evrov, je poročal Radio Slovenija.