Foto: AP
Foto: AP

S tem je postala druga ženska v ZDA, ki je postala mati po tovrstnem postopku, z maternico mrtve darovalke.

33-letna Gobrecht se je rodila z Mayer-Rokitansky-Küster-Hauserjevim sindromom (MRKH), kar pomeni, da je sicer imela popolnoma delujoče jajčnike, a se njena maternica ni do konca razvila. Sindrom ni tako redek, prizadene eno od 4500 žensk.

"Eden najtežjih dni v mojem življenju je bil, ko sem imela 17 let in sem izvedela, da nikoli ne bom mogla nositi svojega otroka. Z možem sva si vedno želela družino, a zavedala sva se, da se to morda nikoli ne bo zgodilo," je za Penn Today povedala Jennifer, ki z možem Drewem živi na obrobju Philadelphie.

Rešitev ji je ponudil philadelphijski zdravstveno-raziskovalni center Penn Medicine.

Gobrechtovi so maternico presadili novembra 2018, v sklopu raziskovalnega preizkusa presajanja organov. Operacija je trajala deset ur, šest mesecev pozneje pa so ji vsadili zarodke. Postopek je bil uspešen in Gobrechtova je zanosila.

"Mali čudež"

"Zdaj sva tu in vsemu navkljub v rokah drživa najinega prelepega sinčka. Benjamin je pravi čudež," se veseli Gobrechtova. "Zahvala gre neverjetni ekipi zdravnikov in medicinskih sester ter nesebični darovalki, ki sta mi uresničili željo, da bi postala mama."

"Upam, da bo ta postopek postal še ena vsesplošno dostopna možnost za pare, ki bi radi imeli otroka, pa nimajo možnosti, da bi do naraščaja prišli na naraven način," je dejala Gobrechtova za New York Times.

"Moja hči je bila najboljša mama, kar sem jih poznala. Nič ji ni bilo pomembnejše od otrok. Kakšna lepa in primerna zapuščina zanjo je dati dar materinstva drugi ženski," je povedala mama pokojne darovalke.

Po svetu so sicer do zdaj maternico presadili že okoli 70 ženskam, v veliki večini primerov od živih darovalk.