V Odmevih TV Slovenija so se glede težav zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov soočili minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Antonija Poplas Susič in varuhinja pacientovih pravic Duša Hlade Zore.

Poleg ukrepov, ki jih je za reševanje pomanjkanja družinskih zdravnikov pripravilo ministrstvo za zdravje, t. i. ambulante za neopredeljene paciente, je pretekla dva dni zaznamoval osupljiv dogodek pred bežigrajskim zdravstvenim domom. Tam je zgodaj zjutraj in tudi ponoči množica ljudi brez izbranega osebnega zdravnika čakala na vpis pri dveh novih družinskih zdravnicah.

"To so res prizori, ki se ne bi smeli dogajati in so se zgodili včeraj in danes. Zdravnici sta se zaposlili tretjega januarja in podobno kot v jesenskem obdobju, ko smo zaposlili zadnjega zdravnika, je bilo načrtovano, da si bodo v skladu z zakonom pacienti izbirali zdravnika po prihajanju v zdravstveni dom. Tako je bilo vedno do zdaj in tako je bilo tudi v torek, tretjega januarja in v sredo, četrtega januarja. Zdravnici sta registrirali vse bolnike, ki so prihajali v ZD Bežigrad in tam niso imeli izbranega zdravnika, skratka, so jih nadomeščali. Novica se je razširila. Prvo jutro je bila vrsta, ki nas je presenetila. Organizirali smo drugačen način opredeljevanja. Mi smo vedeli, da bo tudi danes vrsta in smo okrepili ekipe. Ni bilo organizacije, ampak so pacienti to svojo stisko, da si izberejo zdravnika, da se opredelijo, izrazili na način, da so se postavili v vrsto ponoči. Kar mi je izjemno težko, tako kot zdravniku in kot direktorici tega zdravstvenega doma. Preprečiti prihod ljudi na kakršno koli lokacijo, je izjemno težko. Z varnostno službo in s postopki, da smo ljudi sprejeli v hišo in jih razporedili po čakalnicah, v predavalnicah in tako naprej, smo naredili korak, ki smo ga ta trenutek lahko. Vsi ljudje so bili informirani, da bodo opredeljeni in da glede na številko, ki so jo dobili, lahko gredo vmes v službo, na kavo, kamor koli … Ti ljudje, danes jih je bilo približno tristo, so bili ustrezno opredeljeni," je poudarila direktorica ZD-ja Ljubljana.

"Stiska je velika. Ta sistemska težava je prisotna že dolga leta, mi imamo zadnjih sedem let 120 tisoč neopredeljenih pacientov. V zadnjem času se je stiska povečala. Vendarle, ko smo bili zdaj na dveh regionalnih obiskih, vsi zdravstveni domovi to rešujejo drugače, pokličejo paciente, dajejo navodila. Ne nazadnje si že pred petnajstimi leti vstopil v pošto, dobil si listek in si točno vedel, kdaj boš prišel na vrsto. Če je bilo listkov tristo, je bilo tristo. Ni zato treba čakati, to je naloga zdravstvenega doma. Če imaš prvi dan stisko, če imaš drugi dan stisko in zdaj rečeš, drugi teden vrste več ne bo. To je treba prej urediti," je pojasnil minister Bešič Loredan.

Minister za zdravje je tudi menil, da je odgovornost v organizaciji dela in v vodstvu zdravstvenega doma. Direktorica ZD-ja Ljubljana je ministru odgovorila, da je za kakršno koli dogajanje v zdravstvenem domu sama objektivno odgovorna.

"Dogodek, ki je pravzaprav zaposlil dve zdravnici in ki bi lahko pomenil neko pozitivno dogajanje, se je sprevrgel v bitko pacientov, ki izražajo svojo stisko zato, da si lahko izberejo svojega zdravnika, to je izjemno težka situacija. Prihajali so ljudje iz daljne okolice, iz Maribora, Ptuja, okoliških občin, da bi si izbrali v Ljubljani svojega zdravnika. Kar pomeni, da je težava v celotni Sloveniji in v ZD-ju Ljubljana imamo vse večje enote polno zasedene, tudi enota Bežigrad je pravzaprav zaposlila dve dodatni zdravnici, kar je pozitivna novica in pozitivni dogodek," je odgovorila.

Minister za zdravje je glede reševanja trenutnega stanja na območju Ljubljane na petkovi tiskovni konferenci povedal, da je ministrstvo za prihodnji teden sklicalo tudi sestanek z ZZZS-jem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki naj bi predali tudi "vse dokumente bolnikov, pa tudi zdravnikov, ki so odšli iz zdravstvenega doma". Dokumente bodo ob tem predali tudi ljubljanski svetniški skupini stranke Gibanje Svoboda. Pred dnevi pa je Bešič Loredan tudi povedal, da ima ljubljanski župan interes prodati zemljišča, na katerih sta dva zdravstvena domova.

"Županu bom predal pisma zdravnikov, ki so iz zdravstvenega doma odšli, vsa pisma ljudi, ki so nam na ministrstvo pisali, kjer so jasno opisali stanje v zdravstvenem domu. Mi smo se do tega že opredelili. Vse to bom predal najprej županu, nato tudi vsem svetnikom Gibanja Svoboda, katerega član sem. Potem pa je seveda na mestnem svetu, da opravi razpravo, da se vidi, kaj je, da se pride zadevi do dna. Slišati je bilo zelo veliko. Resnično upam ali pa si res želim, da so to lažne informacije. Mi imamo občine, ki skrbno skrbijo za svoje zdravstvene domove, in imamo tiste, ki ne," je dejal minister, ki je tudi pojasnil, da na ministrstvu za zdravje v tem trenutku zakonodajno nimajo pristojnosti za posege v delovanje ZD-ja Ljubljana.

Direktorica ZD-ja Ljubljana je glede domnevno slabih odnosov znotraj zdravstvenega doma in dejstva, da je izredno veliko zdravnikov odšlo prav iz ZD-ja Ljubljana, povedala, da se je o tej temi z ministrom že pogovarjala.

"Veliko zadev, ki so bile v teh pismih, so bile na neki način razložene. Če je to to, potem smo se o tem že pogovarjali. Če pa to ni to, bi se pa želela z vsemi temi, ki so pisali ta pisma, se soočiti, srečati in se pogovoriti, v čem je težava. Vzdušje, ki ga opisujejo oziroma o katerem se govori, da je slabo, je po svoje absurdno. V ZD-ju Ljubljana delam 33 let. Ne nazadnje sem zadnjih deset let bila na vodilnih položajih. Strokovno smo izjemno dvignili institucijo v ZD Ljubljana. Dejstvo pa je, da vsakič, ko se vodstvo zamenja, poskušajo izboljšati določene zadeve oziroma jih popraviti, temu bom sledila. Moja dolžnost je, da urejam. Zagotovo so posamezniki, ki jim ni všeč, moja vrata so odprta, vsakdo lahko pride, se izrazi, z ljudmi se tudi odprto pogovarjam. Vsak dan imam sestanke, tudi po enotah se oglašam," je dejala.

Minister za zdravje je povedal, da se je s Poplas Susič trikrat pogovarjal, četrtič pa se je sestanek končal "tako, da sem jaz vstal, se zahvalil in gospo direktorico in strokovno direktorico sem prosil, če zapustita prostor".

Direktorica Z-ja Ljubljana je tudi lastnica zdravstvenega zavoda Multimedicus, kjer je 20-odstotno zaposlena in kjer opravlja tudi zdravniško delo, medtem ko ga v ZD-ju Ljubljana ne opravlja.

"Oba sta javna sistema in oba sta uzakonjena kot regularna, kot regularno javno zdravstvo. Strinjam pa se, da je treba tako koncesionarje kot javne zdravstvene zavode izenačiti v njegovem funkcioniranju, v možnosti teh določenih ukrepov, ne nazadnje v možnostih stimuliranja in obema dati isti imenovalec pravnih podlag, to pa je nujno," je odgovorila, zakaj ne dela zgolj v javnem zdravstvenem sistemu.

Paciente najbolj moti težek dostop do zdravnikov

Varuhinja pravic Duša Hlade Zore je bila kritična, da v Sloveniji vidimo prizore, kot so bili pred ZD-jem Bežigrad, in da ljudje čakajo z listi na vrsto, da se bodo lahko opredelili po osebnem zdravniku. Sicer pa je predstavila, kakšne težave imajo pacienti, ki se obračajo na njeno pomoč.

"Redki so bili pacienti, ki so omenjali slabe medsebojne odnose ali kaj takšnega, ker tega pacienti mogoče ne čutijo. Bolj bi bilo to, da ne morejo do zdravnika, da ne pridejo, tudi če imajo izbranega zdravnika, da ni dosegljiv, ni dosegljiv po elektronski pošti, ni dosegljiv na telefone … To je največja pritožba, pa da je premalo osebnih srečanj. To paciente izredno moti. Nekateri pravijo, da pridejo v zdravstveni dom, ker tako enostavno ne morejo, ker je še vedno ostala določena kontrola, vsaj tako navajajo v svoji elektronski pošti, ki jo dobivam. Potem ko pridejo, pa pravijo, kako je to mogoče, naročiti se moram, ko pa pridem, so vsi hodniki prazni," je dejala varuhinja.

"Ko hodim po zdravstvenem domu, pravzaprav ne vidim praznih čakalnic. Covid je pa dejansko spremenil obravnavo pacientov v tem kontekstu, da je veliko manj osebnih pregledov, ker je covid na neki način zahteval obravnavo na drugačen način, če so želeli ljudje priti do zdravnika. Takrat smo se zavodi prilagajali na različne načine, da smo omogočili komunikacijo. Ne nazadnje je tudi zavod za zdravstveno zavarovanje omogočil in dodal storitve na daljavo, ki jih lahko pacienti uporabijo. Osebno stališče je, da je zdravnik tisti, ki pacienta mora videti. So pa določeni postopki oziroma določene vsebine, ki pa jih lahko urejajo po elektronski pošti in ena takšnih nepotrebnih vsebin, ki jo urejajo po elektronski pošti, je sporočanje za željo po bolniškem staležu, ko so covidno pozitivni, za željo po bolniškem staležu, ko vedo, da imajo neko virozo, pa morajo obvestiti. To so pa ta sporočila, ki jih uporabljajo pacienti. Seveda tudi naročanje receptov, naročanje drugih medicinsko-tehničnih pripomočkov in podobne zadeve," je pojasnila Poplas Susič.

"Mi želimo, da se res vzpostavijo ambulante za neopredeljeni. Naslednji koraki bodo razbremenitev urgentnih centrov, naslednji korak je digitalizacija in naslednji korak je tudi administrativna razbremenitev družinskih zdravnikov ter prenos kompetenc na kader zdravstvene nege. Potem bo vsem lažje," pa je o prihodnjih ukrepih ministrstva za zdravje povedal minister Bešič Loredan.