Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ob prihodu na ministrstvo za zdravje nismo imeli podatkov o poslovanju bolnišnic, je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Podatke so nato pridobili in jih predstavili vladi. Rezultati so po njegovih besedah slabi, zato želijo stanje stabilizirati do konca leta, da bodo bolnišnice poslovale pozitivno.

Na ministrstvu za zdravje so s tem namenom ustanovili urad za nadzor, ki bo opravljal svoje delo v smislu nadzora dela. Vodil pa ga nekdanji minister za zdravje v vladi Marjana Šarca Aleš Šabeder.

Šabeder: Stanje je alarmantno

"Preleteli bomo čez podatke o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov, konkretno bolnišnic. V letu 2021 je 21 slovenskih bolnišnic ustvarilo skupaj poslovni izid v višini 5,5 milijona evrov presežka," je uvodoma povedal Šabeder. Iz proračuna je bilo za pokrivanje nerealiziranega programa bolnišnicam izplačano dodatnih 52 milijonov evrov in 242 milijonov za t. i. koronadodatke, je navedel. "Bolnišnice so lani tako prejele skoraj 300 milijonov evrov dodatnih sredstev," je povedal razlog, zakaj je bolnišnicam uspelo ustvariti presežek.

"Letos je stanje precej alarmantno, v obdobju prvih petih mesecev podatki kažejo, da 15 bolnišnic posluje negativno in da je skupna akumulirana izguba že skoraj 41 milijonov evrov," je opozoril Šabeder in v nadaljevanju izpostavil bolnišnice z največjo izgubo, in sicer SB Celje (4,4 milijona izgube), bolnišnica Kranj (0,5 milijona izgube), UKC Ljubljana (24 milijonov izgube), UKC Maribor (3,5 milijona izgube), SP Murska Sobota (1,5 milijona izgube) in bolnišnica Slovenj Gradec (4 milijone izgube).

Stroški materiala in storitev močno zrasli

"Opažamo trend izrednega porasta odhodkov, ne samo na račun plač zaradi koronadodatkov, porasli so tudi stroški materiala in storitev. Od leta 2019 do leta 2021 je skupen porast odhodkov, materialnih stroškov in storitev, kar 133 milijonov," je navedel primer, kako močno so narasli stroški.

Prva naloga novoimenovanih svetov zavodov bo, tako Šabeder, da se seznanijo s tekočim poslovanjem in stabilizirajo stanje v bolnišnicah ter skupaj z vodstvi pripravijo ukrepe.

Predstavitev protikoronskih ukrepov prihodnji teden

Glede protikoronskih ukrepov je minister za zdravje povedal, da bo NIJZ ukrepe predstavil prihodnji teden. Ta teden pa je potekal usklajevalni sestanek med ministrstvom za zdravje in NIJZ-jem. Člane strokovne skupine pri NIJZ-ju bo predstavil Mario Fafangel.

Nezadovoljni zobozdravniki

Primarni zobozdravniki in specialisti so nezadovoljni z delovnimi razmerami, predvsem zaradi prenizkega plačila glede na odgovornost, preobremenjenost in slabe odnose na delovnem mestu, je pokazala anketa zdravniške zbornice. Večina anketiranih bi želela delati zunaj javnih zavodov, torej pri koncesionarjih in zasebnikih.S trenutnim delovnim razmerjem je zadovoljnih 61 odstotkov anketiranih zobozdravnikov s primarne ravni.

Med 39 odstotkih nezadovoljnih z delovnim razmerjem jih je največ, 43 odstotkov, nezadovoljnih s plačilom. Skoraj petina jih je nezadovoljnih zaradi nezmožnosti odločanja o organiziranosti dela in poslovanju ambulante, je povedala predsednica delovne skupine zaposlenih zobozdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije Ivana Karner.

Prav tako jih motijo preobremenjenost, slabi odnosi in komunikacija med sodelavci in z nadrejenimi, preobilica administrativnega dela, previsoki normativi, zastarela oprema, omejitve pri izobraževanjih ter omejitve zavarovalnice in neustrezno vrednotenje storitev.

Na vprašanje, v kakšni obliki zaposlitve bi želeli delati v prihodnje, je 26 odstotkov vprašanih zobozdravnikov odgovorilo, da v javnem zavodu, večina, 65 odstotkov, bi jih bilo koncesionarjev.Več kot tri četrtine, 76 odstotkov, jih meni, da trenutni standardi, ki jih določa plačnik storitev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), niso varni za bolnika in zobozdravnika.

Opozarjajo, da so standardi zastarali in normativi previsoki. To vodi v predolge čakalne dobe, zaradi česar pacientom ni zagotovljena pravočasna in strokovna oskrba.Previsoka glavarina je v 63 odstotkov ambulantah. Zobozdravniki pozivajo, na bo glavarina po timu enotna za celotno državo, in opozarjajo, da s trenutno predpisano višino glavarine zobozdravstvene storitve za vse prebivalce Slovenije niso enako dostopne.