V Združenih državah Amerike imajo najslabšo statistiko v zahodnem svetu, saj na 100.000 porodov umre 23,8 ženske. Prepoved splava bo to statistiko verjetno še poslabšala.

Maternalna umrljivost v Sloveniji nizka, pod povprečjem Evropske unije

Maternalna smrt pomeni smrt ženske med nosečnostjo ali 42 dni po koncu nosečnosti. V Sloveniji imamo nizko maternalno umrljivost. Povprečno umre ena ženska na leto, kar torej pomeni pet smrti na 100.000 živorojenih otrok. To je nizka številka, pojasnjuje Mojca Grebenc, specialistka ginekologije in porodništva, zaposlena na primarnem nivoju in vodja delovne skupine za pripravo strategije na področju ginekologije in porodništva v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije.

Vendar krivulja v Sloveniji močno niha. Kot z grafom razlaga Grebenc, "že ena smrt močno zaniha krivuljo, saj je v Sloveniji letno približno 20.000 porodov, stopnjo umrljivosti pa merimo na 100.000 živorojenih otrok". V zadnjem desetletju prevladujejo indirektne maternalne smrti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da je najpogostejši vzrok smrti rakavo obolenje, smrt v porodnišnici pa je izredno redka. Stopnja maternalne umrljivost je v obdobju od 2015 do 2017 tako pet na 100.000 živorojenih otrok, pojasnjujejo na NIJZ-ju, kjer bodo analizo obdobja od 2017 do 2020 predstavili jeseni.

"Zdrava nosečnica zaradi nosečnosti in poroda ne sme umreti"

To poudarja Mateja Kožuh Novak, upokojena ginekologinja, ki je imela pomembno vlogo pri razvoju reproduktivnih pravic žensk. "Zaradi tega je vsaka smrt huda travma. Seveda se zgodi. Pomembno je to, da je ginekološka klinika uvedla komisijo za raziskave takih smrti. Mater in otrok. Pokaže se namreč, da je smrt redko posledica samo tistega, kar se dogaja tik pred smrtjo. Določeni dejavniki tveganja to nakazujejo, zato jih je treba poznati in misliti nanje, da lahko to smrt preprečiš."

Opozarja, da je to problematično predvsem pri tistih ženskah, ki romajo od enega ginekologa do drugega, ali pa h ginekologu sploh ne gredo. Kožuh Novak si tudi želi, da bi bila medicinska stroka bolj transparentna, da bi o vsem tem bolj odkrito komunicirala z javnostjo. "Če želijo imeti zaupanje ljudi, je to treba javno objaviti. Pogledati, koliko je bilo smrti, ki bi se jih dalo preprečiti, in povedati ljudem. Poglejte, tole in tole bomo naredili, da ne bo nobene več. Tega manjka, te komunikacije z javnostjo manjka. Pa ne zato, da bi koga kaznovali. Ni govora! Zato, da bi vsem povedali, poglejte, tole se je zgodilo zaradi tega in tega. Pazite, tukaj pazite!"

Ginekološki pregledi v času pred in med nosečnostjo ter po njej

Ginekološko varstvo nosečnic je zato še posebej pomembno. Povprečna ginekološka ambulanta letno vodi od 150 do 200 nosečnic. Vsaki nosečnici v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja v nosečnosti pripada 10 preventivnih sistematičnih pregledov in en poporodni pregled. Zdravim nosečnicam pripadata dva ultrazvočna pregleda – za potrditev nosečnosti med 8. in 12. tednom nosečnosti ter za morfološko oceno ploda med 20. in 24. tednom nosečnosti. Pacientkam s tvegano nosečnostjo (nosečnostna sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, druge kronične bolezni, sum na zastoj rasti, slabi izhodi predhodnih nosečnosti …) pa se po presoji ginekologa in po porodniških priporočilih naredi veliko več ultrazvočnih kontrol.

"Najbolj tvegane nosečnice napotimo na dodatne preiskave ali celo vodenje nosečnosti h kolegom na sekundarni oziroma terciarni nivo. Rezultat našega dobrega dela in sodelovanja z ostalimi nivoji in drugimi specialnostmi zdravstvenega sistema sta nizka stopnja perinatalne in maternalne umrljivosti, tako da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje. In ti rezultati so dobri kljub dejstvu, da se povprečna starost nosečnic viša, da je vse več zanositev po postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in da rojevajo nosečnice s pridruženimi kroničnimi boleznimi," razlaga Grebenc.

"Perinatalna umrljivost otrok, težjih od 1000 gramov, je v Sloveniji prav tako nizka. Leta 2019 je znašala 2,2 na 1000 rojstev, leta 2020 je sicer narasla na 3,3 na 1000 rojstev, kar pa je še vedno nižja od evropskega povprečja in primerljiva z najuspešnejšimi državami na tem področju," prikazani graf pojasnjuje Mojca Grebenc. Višjo neonatalno umrljivost je pričakovati v manj razvitih državah in v državah, v katerih splav zaradi prirojenih nepravilnosti ni dovoljen in tako več novorojenčkov z anomalijami umre kmalu po rojstvu.

Združene države z najvišjo stopnjo maternalne umrljivosti

V Združenih državah Amerike imajo najslabšo statistiko maternalne umrljivosti na Zahodu. Leta 2020 je na 100.000 živorojenih otrok po podatkih CDC-ja umrlo 23,8 ženske. Med temnopoltimi ženskami je stopnja umrljivosti celo dvakrat ali trikrat višja. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za posledico slabše zdravstvene oskrbe, večje pogostosti kroničnih težav, strukturni rasizem in implicitne pristranskosti. Razmere pa se utegnejo še precej poslabšati. V primeru razveljavitve razsodbe Roe proti Wade iz leta 1973 in s tem ukinitve splošne pravice do splava se bo namreč po napovedih stopnja maternalne umrljivosti povišala za 20 odstotkov.

Vse to v novem delu podkasta Evolucija užitka, ki je že na voljo v vaši aplikaciji za podkaste, odkrivata posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič), ki preverita tudi stanje na Hrvaškem.

O težavah z uresničevanjem zakonske pravice o splavu zaradi ugovora vesti, na katerega se sklicuje že več kot polovica ginekologov in porodničarjev, sta govorila v prvem in drugem delu podkasta. Tokrat pa izpostavita problematiko luknjaste mreže ginekološkega varstva. Renata Ivanovič, ustanoviteljica in urednica portala reci.hr poudarja, da so se "na jugu Hrvaške v zadnjem času pokazali veliki problemi, nosečnice in otročnice so začele protestirati in pisati peticije, saj je mreža zelo slaba".

"Velik problem so otoki, saj nimajo ginekologov. Najpogosteje so na kopnem, zato morajo noseče ženske na vse preglede na kopno. Pri porodu pa je oddaljenost še večja težava. Kaj konkretno se dogaja? Ženske že mesec pred datumom poroda odidejo v porodnišnico, ki je več sto kilometrov oddaljena od njihovega doma, in tam čakajo na porod. Tudi če gre za zdravo nosečnost. Zadnji mesec nosečnosti, ki je za ženske tako zelo pomemben za pripravo na porod, one preživijo v porodnišnici, stran od moža, stran od svoje družine, od doma in čakajo na porod, ker ne morejo roditi nikjer v bližini svojega bivališča," razlaga Ivanovič.

Podkast o spolnosti Evolucija užitka

To je le nekaj tem, ki jih odkriva tretji del tretje sezone podkasta o spolnosti Evolucija užitka. Kakšne pa so vaše izkušnje z nosečnostjo in porodom? Redno hodite na ginekološke preglede? Kakšno spolno vzgojo ste imeli, kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda soočili s katero izmed spolnih motenj? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.