Pri blažjih oblikah depresije je treba poiskati pomoč osebnega zdravnika, v hujših primerih pa pomoč prihiatra. Foto: Thinkstock
Pri blažjih oblikah depresije je treba poiskati pomoč osebnega zdravnika, v hujših primerih pa pomoč prihiatra. Foto: Thinkstock
Dolgotrajnejše obremenitve:
- finančne težave
- brezposelnost
- telesna obolenja
- bolezni bližnjih, za katere skrbimo.
Težave v medsebojnih odnosih:
- odsotnost zaupne osebe
- konfliktni odnosi
- pretirano intenzivni odnosi.
Življenjski dogodki:
- rojstvo ali smrt
- poroka ali ločitev
- selitev ali menjava službe
- upokojitev.(Vir: IVZ)
Biološki:
- dnevno spreminjanje razpoloženja
- motnje spanja
- izguba volje in motivacije
- pomanjkanje energije in utrujenost
- nezmožnost uživanja, odsotnost ali pomemben upad hrepenenja, entuziazma oziroma življenjskega navdušenja.
Psihološki:
- potrtost in tesnoba
- občutek notranje praznine
- občutek krivde, manjvrednost, obup
- znižana toleranca, impulzivnost, agresivnost
- motnje koncentracije in spomina.
Družbeni:
- izguba zanimanja za druge ljudi
- zmanjšana učinkovitost pri delu.(Vir: IVZ)
Antidepresivi
Depresijo se zdravi z antidepresivi, s psihoterapijo, psihokirurgijo. Foto: Reuters

Traja najmanj dva tedna in je tako intenzivna, da pomembno moti delovanje obolelega. Ljudje, ki so depresivni, pogosto ne občutijo niti žalosti niti veselja, pojavljajo pa se tudi motnje spanja, apetita in drugi, tudi telesni simptomi, opozarjajo strokovnjaki ob evropskem dnevu depresije

Pri blažjih oblikah depresije je treba poiskati pomoč osebnega zdravnika, v hujših primerih pa je potrebna pomoč prihiatra. Ljudje z depresijo, ki razmišljajo o samomoru ali imajo zanj že izdelan načrt, morajo takoj poiskati zdravniško pomoč.

Ni nujno, da se pri osebi z depresivno motnjo pojavijo vsi navedeni znaki, lahko se pojavi več ključnih znakov. Oseba z depresivno motnjo bolezen občuti kot hudo breme, breme pa nosijo tudi njeni bližnji, opozarjajo v prispevku O depresiji na Inštitutu za varovanje zdravja. Zaradi utrujenosti, znižane samozavesti, neodločenosti in upada komunikativnosti se zmanjša tudi učinkovitost na delovnem mestu.

Za depresivno motnjo lahko zboli večina ljudi
Za depresivno motnjo lahko zboli večina ljudi, tako starejših kot mlajših, tako moški kot ženske. Vsaj enkrat v življenju je za depresijo zbolela šestina prebivalcev, trenutno pa je depresiven vsak dvajseti. Deloma je depresija genetsko pogojena, z depresijo pa so povezane tudi alzheimerjeva in parkinsonova bolezen ter možganska kap. Depresijo lahko sproži tudi uživanje mamil in alkohola.

Depresija se uspešno zdravi, če je pravočasno prepoznana. Če depresije ne zdravimo, obstaja večja verjetnost, da bo njen potek kronificiran in jo bo pozneje tudi težje zdraviti. Poleg drugih zapletov se lahko pojavijo tudi odvisnosti in samomorilno vedenje.

Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti
Depresijo se zdravi z antidepresivi, s psihoterapijo, psihokirurgijo. Zdravljenje je učinkovito in lahko posameznika povrne na prejšnjo ali celo višjo raven delovanja kot pred boleznijo. Najpogostejši način zdravljenja je uporaba antidepresivov, ki ne povzročajo odvisnosti, a jih je treba jemati še pol leta po umiku depresije. Zdravljenje z antidepresivi je koristno kombinirati s psihoterapijo. Dokazano učinkovita je kognitivno-vedenjska psihoterapija, ki izboljšuje razpoloženje depresivnega bolnika, saj spreminja način razmišljanja. Pri hudih oblikah depresije se uporablja elektrokonvulzivno zdravljenje, pa tudi transkranialna magnetna stimulacija, pri kateri gre za draženje določenih možganskih območjih, za katera so s slikovnimi preiskavami ugotovili moteno delovanje živčnih celic.

Depresivni bolniki so na bolniškem dopustu v povprečju četrtino delovnih dni v letu. Dve tretjini bolnikov namreč poročata o hudi oviranosti sposobnosti za vsakdanje dejavnosti in delo. Poleg tega se ob vračanju v običajno življenje bolniki soočajo s stigmo. Tudi ob vračanju na delovno mesto je treba osebi pomagati in ji razložiti, da depresija ni znak osebne slabosti in da obstoj jasnega povoda ali vzroka za depresijo ne zmanjšuje potrebe po zdravljenju z zdravili, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja.

Depresija lahko vodi tudi v samomor
Depresivna motnja lahko bolnika vodi tudi v samomor. Kar 90 odstotkov samomorov je povezanih s z duševnimi motnjami, med njimi pa sta v ospredju depresija in zloraba alkohola. Depresija je pogost vzrok za samomor predvsem v mlajših starostnih skupinah. Med depresivno populacijo je namreč tveganje za samomor vsaj 30-krat večje kot sicer.

Študija DEPRES, ki je bila izvedena v Evropski uniji, je pokazala, da le 30 odstotkov ljudi z depresijo poišče pomoč znotraj zdravstvene službe. Med tistimi, ki obiščejo zdravnika, jih 30 odstotkov dobi antidepresive, kar 17 odstotkov dobi benzodiazepine, drugi pa nobenega psihotropnega zdravljenja. Poleg tega antidepresive kar 41 odstotkov zdravljenih preneha jemati po dveh tednih.

Dolgotrajnejše obremenitve:
- finančne težave
- brezposelnost
- telesna obolenja
- bolezni bližnjih, za katere skrbimo.
Težave v medsebojnih odnosih:
- odsotnost zaupne osebe
- konfliktni odnosi
- pretirano intenzivni odnosi.
Življenjski dogodki:
- rojstvo ali smrt
- poroka ali ločitev
- selitev ali menjava službe
- upokojitev.(Vir: IVZ)
Biološki:
- dnevno spreminjanje razpoloženja
- motnje spanja
- izguba volje in motivacije
- pomanjkanje energije in utrujenost
- nezmožnost uživanja, odsotnost ali pomemben upad hrepenenja, entuziazma oziroma življenjskega navdušenja.
Psihološki:
- potrtost in tesnoba
- občutek notranje praznine
- občutek krivde, manjvrednost, obup
- znižana toleranca, impulzivnost, agresivnost
- motnje koncentracije in spomina.
Družbeni:
- izguba zanimanja za druge ljudi
- zmanjšana učinkovitost pri delu.(Vir: IVZ)